Rešitve

V vrtcu Pedenjped že nekaj časa izvajamo dejavnosti v okviru projekta RAČek. S septembrom 2025 pa se je v izvajanje projekta vključila tudi skupina Srnice (otroci stari 3-4 leta) iz enote Učenjak. V mesecu oktobru so otroci začeli aktivno sodelovati v dejavnostih, ki so jim omogočile prve korake v razvijanje računalniškega mišljenja na njim primeren in razumljiv način.

Učni scenarij temelji na pravljici Kdo je napravil Vidku srajčico, slikanici avtorja Frana Levstika. Otroci so skozi zgodbo spoznavali zaporedje dogodkov in jih kasneje urejali po časovni in logični strukturi.

Izhodiščna dejavnost je bila poslušanje zgodbe oziroma skupno branje slikanice, kjer so se otroci seznanili z liki iz slikanice ter spoznali potek dogajanja. S pomočjo slikovnih kartic so zgodbo nato ponovno sestavljali, pri čemer je bil poudarek na razvrščanju prizorov v pravilno časovno zaporedje. Otroci so ob tem zgodbo obnavljali ter pri tem uporabljali preproste jezikovne izraze za opisovanje dogodkov (najprej, nato, potem). Dejavnost spodbuja razvoj jezika, logičnega razmišljanja in oblikovanje preprostega algoritma.

Učni scenarij je zasnovan tako, da povezuje matematične vsebine z gibanjem in igro. Osrednja dejavnost Vidkova gibalna igra je zasnovana kot gibalna dejavnost na mreži, kjer so otroci sledili zaporedju sličic likov iz zgodbe. Posamezen lik so ponazorili še z vnaprej dogovorjenim gibom (npr. pajek – otrok počepne in s prstki tapka po tleh; rak – otrok iztegne roke pred seboj in ploska), obenem pa se je otroke spodbujalo, da zgodbo tudi pripovedujejo. Pri izvajanju dejavnosti otroci razvijajo logično mišljenje, orientacijo v prostoru ter zavedanje, da imajo dejanja svoj vrstni red.

Poleg dejavnosti na mreži, so otroci sodelovali še v dveh dejavnostih.

Pri dejavnosti Jagenjčki so otroci na pripravljenih predlogah nadaljevali vzorce klobčičev volne. Pri dejavnosti Grmi pa so otroci na predloge grmov z različnimi »plodovi« polagali barvne žetone, ki so ustrezali barvi na predlogi.

Obe dejavnosti spodbujata matematično mišljenje, saj otroci pri izvajanju opazujejo, primerjajo ter razvrščajo. Tudi ti dve dejavnosti sta zasnovani na podlagi zgodbe, kar je otroke zelo pritegnilo.

Učni scenarij smo zaključili s sprostitveno gibalno dejavnostjo, Vidkovo pravljično jogo. Otroci so ob vodeni pripovedi zgodbe izvajali preproste gibalne položaje.

Z zaključno refleksijo v krogu se je otrokom omogočilo, da so izrazili svoje doživljanje, predvsem pa so imeli možnost povedati, kaj jim je bilo všeč in pri kateri dejavnosti so najbolj uživali.

Najbolj jim je bila všeč dejavnost na mreži, pri kateri so tudi najraje sodelovali. Preko ponavljanja dejavnosti je bilo opaziti tudi medsebojno podporo in pomoč. Otroci so si med seboj pomagali, ko je kdo pozabil dogovorjen gib ali pa so »opazovalci« pripovedovali zgodbo, ko je dejavnost izvajal kateri izmed mlajših otrok. Zelo všeč jim je bila tudi Vidkova pravljična joga.

Dejavnosti učnega scenarija dokazujejo, da pri učenju, ki izhaja iz zgodbe, igre in gibanja, otroci razvijajo pomembne miselne spretnosti, obenem pa spodbujajo razumevanje, veselje do učenja in sodelovanje v skupini.