Rešitve

1.     UVOD

Pred več kot sto leti se pojavijo prve ideje, kako bi moralo biti poučevanje povezano z raziskovanjem in ne le s prenašanjem znanja iz učitelja na učenca. Prav raziskovalec Dewey je trdil, da bi moralo poučevanje temeljiti na aktivnostih učencev in načinih, kako lahko učenci z raziskovanjem pridobijo znanje (Dewey, 1899). Tako sem se odločila, da tudi nekaj ur matematike letno pripravim tako, da učenci raziskujejo različne matematične lastnosti. V začetku sem se posluževala le raziskovanja kot induktivnega sklepanja (npr. škarje in papir ter poiskati približek za število pi,…). Ugotovila sem, da učencem ne manjkajo samo ročne spretnosti v neznanih situacijah, ampak tudi spretna uporaba IKT. Odločila sem se, da bom učence tudi digitalno opismenila.

2.     ISKANJE USTREZNIH ORODIJ

V vseh učnih načrtih ([2], [5]) imamo zapisano, da smiselno vključujemo digitalno tehnologijo v pouk, vendar predlaganih orodij ni. Iskala sem primerno programsko orodje, s katerim bi učence motivirala k raziskovanju. Učenci so že poznali program GeoGebra ([3]), saj smo ga velikokrat uporabljali, ampak kot učiteljica nisem bila zadovoljna, saj program ne omogoča sprotne spremljave učenca, nadzora nad učenčevim delom. Našla sem program, ki mi je omogočal takšno komunikacijo – Desmos ([4]).

Program omogoča izdelavo elektronskih učnih listov, kjer lahko učitelj sledi hitrosti reševanja učnega lista učenca. Izdelala sem digitalne učne liste za raziskovanje novih matematičnih pojmov (Slika 1). Tako sem v devetem razredu za raziskovanje lastnosti linearne funkcije uporabila program Desmos, ki je spletni odprtokodni program, kjer ni potrebna predhodna registracija učencev. Učence je učni list zelo pritegnil, saj jih je vodil od pomena vodilnega koeficienta do pomena prostega člena. Pri raziskovanju lastnosti so učenci izpolnjevali učni list. Ko so izpolnili cel učni list, so lahko medsebojno primerjali ugotovitve, jih komentirali in o rešitvah diskutirali.

Slika 1: Vstop v spletno učilnico Desmos, pogled učitelja

3.     POTEK UČNE URE

Učenci so se morali prijaviti v spletno učilnico, kjer so jih že čakala navodila o učnem listu. Ker je za vstop v spletno učilnico potrebna prijava, se z učenci pogovorim, kako oblikovati geslo, kakšno je varno geslo. V spletni učilnici je učence povezava vodila do programa Desmos. To je odprtokodni program za oblikovanje elektronskih interaktivnih učnih listov. Na prvi strani so jih čakala navodila, kako se po učnem listu premikajo in kaj bodo v učni uri spoznali. Sama uporaba programa učencem ni predstavljala prevelikih preglavic. Hitro so se premikali iz ene naloge k drugi in tako hitrost reševanja nalog prilagodili svojemu tempu.

Slika 2: Učenčev pogled na učni list

Medtem ko so učenci reševali učni list (Slika 2), sem jih lahko spremljala in spodbujala pri njihovem napredku. Desmos namreč omogoča pogled v sprotno delo učenca in njegov napredek (Slika 3).

Slika 3: Pogled učitelja, delo učencev

Ko so vsi učenci zaključili z raziskovanjem in so zapisali svoje ugotovitve, so svoje rezultate lahko med seboj primerjali. Lahko so rezultate komentirali, kakor tudi zagovarjali pred sovrstniki, zakaj tako mislijo.

Ob zaključku učne ure so učenci še poglobili svoje znanje iz Googlovih dokumentov in GeoGebre, saj so svoje ugotovitve morali zapisati tudi v Googlove dokumente, slike pa so pripravili s pomočjo spletne različice odprtokodnega programa GeoGebra.

4.     PRIMERJAVA PROGRAMOV

Po izvedenih učnih urah poučevanja z GeoGebro in Desmosom lahko trdim, da sta oba programa več kot dobrodošla za vključevanje v poučevanje. Oba programa imata veliko skupnih lastnosti: osnovni vmesnik za risanje je preveden v slovenščino, tako da tudi mlajši učenci nimajo težav z razumevanjem. Oba programa omogočata vnos funkcije in objektov preko grafičnega vmesnika. Prednost programa GeoGebra je, da omogoča hitro in enostavno risanje in predstavljanje 3D objektov, grafično računalo in delo s preglednicami. Te prednosti program Desmos zasenčijo. Vendar Desmos omogoča preprosto kreiranje in uporabo interaktivnih učnih listov v njihovi spletni učilnici, kjer učenci ne potrebujejo prijave, učitelj pa lahko sledi njihovemu delu in napredku. Učitelj tako lahko učence spodbuja, učenci pa si hitrost reševanja lahko prilagodijo svojim sposobnostim.

Skozi celo učno uro smo razvijali različne osnove digitalne kompetence, kot so ustvarjanje novih vsebin, iskanje informacij, sporazumevanje in druge ([1]). Učence navajam tudi na varnost na internetu, kako oblikovati varno geslo in kaj narediti v primeru suma na vdor v zasebnost.

5.     ZAKLJUČEK

Ugotovila sem, da je za natančno risanje več linearnih funkcij v zvezek potrebno veliko časa, postopek pa je vedno enak. S pomočjo računalnika se učenci niso ukvarjali s tehniko risanja, ampak so se lahko osredotočili na raziskovanje lastnosti funkcij in pomenov koeficientov, saj so s pomočjo računalnika različne linearne funkcije veliko hitreje narisali ali pa so le te že imeli narisane in so lahko samo preiskovali njihove lastnosti.

Zaključim lahko, da je pri pouku smiselno uporabljati oba programa, GeoGebro in Desmos, saj Desmos omogoča komunikacijo z učiteljem, risanje zahtevnejših geometrijskih objektov pa je učencem lažje v GeoGebri. Učitelj pri takšnem delu postane mentor učenca, ga spodbuja in usmerja, kar pa je glavna vloga učitelja v sodobnem poučevanju, saj tako postanejo učenci samostojni in raziskovalno naravnani.

6.     VIRI

• Mapping Digital Competence: Towards a Conceptual Understanding, oktober 2011, DOI=

http://ftp.jrc.es/EURdoc/JRC73694.pdf

• Učni načrti za matematiko za osnovno šolo, DOI=

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf

• Program GeoGebra, DOI=
  https://www.geogebra.org/
• Program Desmos, DOI=
  https://www.desmos.com/
• Posodobitev pouka v osnovnošolski praksi MATEMATIKA, Ljubljana : Zavod RS za šolstvo, 2013, DOI=

https://www.zrss.si/pdf/Posodobitve-pouka-v-osnovnosolski-praksi-MATEMATIKA.pdf

• Dewey J. 1899. The School and Society. University Press, USA.