Ko živali oživijo v lego svetu
V 4. a razredu smo se podali na prav posebno učno pustolovščino – živali so oživele kar v Lego svetu!
Članek je nastal v okviru projekta RAČek, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod, za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.
V treh učnih urah so učenci raziskovali živalski svet na aktiven, ustvarjalen in igriv način. Najprej so skozi opazovanje in pogovor odkrivali razlike med vretenčarji in nevretenčarji ter sami oblikovali pomembno pravilo o pomenu hrbtenice. Sodelovalno delo v skupinah jih je spodbujalo k razmišljanju, utemeljevanju in primerjanju, hkrati pa so razvijali sposobnost opazovanja in iskanja bistvenih značilnosti.
Svoje znanje so nato poglobili z raziskovanjem skupin vretenčarjev – rib, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev. Učenci so primerjali njihove značilnosti, razmišljali o načinu gibanja, telesnem pokrovu in življenjskem okolju ter ugotavljali, kako lahko živali razvrščamo po različnih kriterijih.
Največ navdušenja pa je prinesel trenutek, ko so učenci stopili v vlogo ustvarjalcev. S pomočjo LEGO Spike kompletov so gradili modele živali in jih s programiranjem oživili. Pri tem so morali razmisliti, kako se posamezna žival giblje, gibanje razdeliti na manjše korake in ga pretvoriti v zaporedje ukazov. Nastali so zanimivi in izvirni modeli, ki so prikazovali plavanje, hojo, plazenje in letenje. Učenci so pri delu pokazali veliko iznajdljivosti, vztrajnosti in medsebojne pomoči.
V zadnjem delu so svoje znanje utrdili skozi igro in izzive. Prepoznavali so živali po opisih, utemeljevali svoje odgovore ter sodelovali v skupinskih dejavnostih, kjer so združevali znanje, razmišljanje in sodelovanje.
Tak način učenja je učencem omogočil, da so snov razumeli poglobljeno in z več zornih kotov. Ob tem so razvijali tudi pomembne veščine, kot so sodelovanje, komunikacija, reševanje problemov in osnovno programiranje.
Učenci so dokazali, da se lahko z radovednostjo, ustvarjalnostjo in sodelovanjem tudi zahtevnejše vsebine spremenijo v zanimivo raziskovanje. Učenje tako postane doživetje, ki ostane – in znanje, ki traja.
