Krožno gospodarstvo in pametno ravnanje z denarjem

Cilji:

• Učenec se seznani s pojmom krožno gospodarstvo in poišče nekaj načinov ponovne uporabe predmetov, s katerimi zmanjšamo količino odpadkov.
• Učenec oceni in izračuna preprost finančni prihranek.
• Učenec izdela nov uporaben ali dekorativen izdelek iz odpadnega materiala.
• Učenec poveže odgovorno ravnanje z viri z varovanjem okolja in smiselno porabo denarja ter prepozna koristi takšnih odločitev v vsakdanjem življenju.

Tehniški dan je bil namenjen razvijanju razumevanja krožnega gospodarstva ter ozaveščanju učencev o pomenu odgovornega ravnanja z denarjem. Učenci so skozi pogovor, gibanje in praktično delo spoznali, da lahko z ustvarjalnim razmišljanjem podaljšamo življenjsko dobo predmetov, zmanjšamo količino odpadkov in hkrati prihranimo denar.

Dejavnosti smo začeli z uvodno motivacijo, v kateri smo izhajali iz vsakdanje situacije – majice. Učenci so razmišljali, kaj se običajno zgodi z oblačili, ko jih prerastemo ali se poškodujejo. Večina učencev je ugotovila, da takšne stvari pogosto zavržemo. Nato smo predstavili drugačen pristop razmišljanja, ki ga imenujemo krožno gospodarstvo. Učenci so spoznali, da lahko stvari popravimo, ponovno uporabimo ali predelamo v nov izdelek. S pomočjo vprašanj so razmišljali o primerih iz domačega okolja ter ugotavljali, da ponovna uporaba koristi naravi, zmanjša količino odpadkov in omogoča prihranek denarja. Učenci so prepoznali, da s takšnim ravnanjem pomagamo tudi živalim in prispevamo k bolj odgovornemu ravnanju z viri.

V nadaljevanju so učenci sodelovali v gibalni dejavnosti, pri kateri so v skupinah oblikovali krog krožnega gospodarstva. Ponazorili so zaporedje od nakupa izdelka, njegove uporabe, popravila in ponovne predelave v nov izdelek. Ko je bil krog prekinjen, so spoznali, da z zavrženjem predmeta proces ponovne uporabe preneha in nastanejo odpadki. S pomočjo gibanja so učenci lažje razumeli proces krožnega gospodarstva ter pomen ponovne uporabe.

Sledila je gibalna igra, pri kateri so učenci s telesom ponazarjali različne faze življenjskega kroga izdelka. Ob posameznih situacijah, kot so nakup, uporaba, poškodba, popravilo in nov izdelek, so izvedli določen gib. Za  KUPI – poskok, UPORABA – tek na mestu, STVAR SE POKVARI – počep, POPRAVILO – plosk, NOV IZDELEK – obrat. Učenci so poslušali določene situacije/trditve ter glede na situacijo naredili ustrezen GIB. (npr. Gumb na hlačah mi je odletel, prišil sem ga nazaj. Iz tulca sem si izdelal glasbilo. Iz stare majice sem izdelal igračo. Kozarec za vlaganje sem opral in ponovno uporabil. Iz kartonske škatle sem naredil garažo za avtomobilčke.) Dejavnost je spodbudila aktivno sodelovanje vseh učencev in utrdila razumevanje pojmov na izkustven način.

V skupinskem delu so učenci postali »detektivi krožnega gospodarstva«. Razmišljali so, kaj novega bi lahko izdelali iz stare majice.  In kako bi pomagali majici doti novo življenje.  Razdeljeni so bili v skupine. Vsaka skupina je svoje ideje narisali na večji list ter jih predstavila sošolcem. Med predlaganimi izdelki so bili torba, zapestnica, kolebnica, krpa za čiščenje, igrača, lutka, zapestnica, peresnica,…. Učenci so pokazali veliko ustvarjalnosti ter sposobnost iskanja novih rešitev za ponovno uporabo materialov.

Poseben poudarek je bil namenjen finančni pismenosti. Učenci so reševali nalogo, v kateri so primerjali nakup nove igrače za psa, ki stane 10 evrov, in izdelavo igrače iz stare majice, ki ne povzroča stroškov. Ugotovili so, da v tem primeru prihranimo 10 evrov. Razmišljali so, za kaj bi lahko namenili prihranjeni denar, in predlagali različne možnosti, kot so nakup šolskih potrebščin, knjig ali drugih uporabnih stvari. S tem so razvijali razumevanje, da lahko premišljene odločitve vplivajo na bolj odgovorno ravnanje z denarjem.

Ob zaključku tehniškega dne so učenci sodelovali v razrednem kvizu, s katerim so ponovili ključne pojme in utrdili razumevanje krožnega gospodarstva ter pomena varčnega ravnanja z denarjem. Na vprašanja so odgovarjali z gibanjem, kar je prispevalo k večji motivaciji in aktivnemu sodelovanju.

Tehniški dan je uspešno povezal okoljsko ozaveščanje in finančno pismenost. Učenci so skozi različne dejavnosti spoznali, da lahko z odgovornim ravnanjem prispevajo k zmanjšanju odpadkov ter hkrati prihranijo denar. Pokazali so veliko interesa, ustvarjalnosti in pripravljenosti za sodelovanje. Pridobljeno znanje pa bodo prenesli v vsakdanje življenje, saj spodbuja trajnostno razmišljanje in odgovorne odločitve pri uporabi materialov ter ravnanju z denarjem.

KLJUČNE BESEDE: krožno gospodarstvo, ponovna uporaba, zmanjšanje odpadkov, finančna pismenost,praktično delo,prihranek denarja,trajnostno razmišljanje, medpredmetno povezovanje