Rešitve

IZVEDBA DELAVNICE V 7. RAZREDU

S sedmošolci OŠ Janeza Puharja Kranj – Center, ki sodelujejo v projektu MARiNKA, smo 2. 4. 2026 v okviru projekta izvedli deveto delavnico. Tokrat smo se ukvarjali z vprašanjem Kako razmišlja računalnik?, kar je bil tudi naslov delavnice.

Učence smo najprej skozi igro vpeljali v razumevanje algoritmov tako, da je eden od učiteljev predstavljal robota in dosledno izvajal njihova navodila. Učenci so hitro opazili, da so nejasna ali nepopolna navodila vodila do napačnih rezultatov. Tako so sami prepoznali pomen natančnosti, jasnosti in pravega zaporedja ukazov. Učitelj je to izkušnjo v nadaljevanju povezal s pojmom algoritma kot natančnega in urejenega zapisa korakov, ki jih mora računalnik izvesti, da lahko reši določen problem.

V naslednjem delu so učenci morali rešiti konkreten problem, in sicer izbrati glasbo za šolski ples. Ob tem so ugotovili, da računalnik ni razumel pojmov, kot so »najboljša« ali »primerna« glasba za ples, zato so jih morali izpeljati iz podatkov (npr. rezultatov glasovanja, spletne ankete). V skupinah so nato oblikovali algoritem za izbiro najprimernejše pesmi ter spoznali, da je rešitev temeljila na zbiranju, štetju in primerjanju podatkov. Pridobljeno znanje smo nato prenesli na nov problem – izbiro šolske malice. Ugotovili so, da so se spremenili le podatki, medtem ko je postopek ostal enak. S tem so razumeli, da lahko isti algoritem uporabimo za različne situacije.

V zaključni dejavnosti »Ugani algoritem« so svoje razumevanje še poglobili, saj so iz zapisanih korakov morali prepoznati problem. Najprej so s skupnimi močmi za dane probleme napisali algoritme, nato pa so jih predstavili drugim skupinam, ki so morale ugotoviti, za kateri problem gre.

Na praktičen način, z izkustvenim in sodelovalnim načinom učenja ter skozi igro so učenci spoznali namen delavnice.

Učenci so razumeli, kaj je algoritem in zakaj je pomemben pri delovanju računalnikov. Razvijali so sposobnost natančnega, jasnega in logičnega podajanja navodil po korakih. Spoznali so, da računalnik ne razume pomena besed, temveč deluje izključno na podlagi podanih ukazov. Naučili so se pretvoriti vsakdanji problem v obliko, ki jo lahko računalnik obdeluje, torej v podatke. Spoznali so tudi, da lahko isti algoritem uporabijo v različnih situacijah, če spremenijo le vhodne podatke.

Na koncu so učenci znali sami razložiti, da računalnik ne razmišlja sam, temveč sledi algoritmom, probleme pa moramo najprej pretvoriti v podatke, da jih lahko učinkovito rešijo.

besedilo in slike:  Darja Mur, Urška Lemut, Maja Vreček