Rešitve

IZVEDBA DELAVNICE V 7. RAZREDU

Z učenci sedmega razreda OŠ Janeza Puharja Kranj – Center, ki sodelujejo v projektu MARiNKA, smo 5. 3. 2026 izvedli novo delavnico, že sedmo po vrsti. Na tokratni delavnici smo se ukvarjali z vprašanjem Kako zaščitimo svoje podatke? S pogovorom, razlago in igrami smo jih ozaveščali o tem, kje se njihovi podatki nahajajo, kako se prenašajo ter kako jih lahko učinkovito zaščitijo.

Uvodna dejavnost je učence spodbudila k razmisleku o lastnih podatkih na telefonu (fotografije, sporočila, gesla) in o tem, kdo lahko do teh podatkov dostopa. S primerom izginulega telefona so aktivno sodelovali v razpravi in našteli različne načine zaščite vdora v telefon (na primer PIN, geslo, vzorec, prstni odtis, prepoznava obraza …) in izvedeli, da lahko dostop do podatkov na napravi preprečimo.

V nadaljevanju so učenci preko konkretnih aktivnosti spoznali razliko med podatki v mirovanju in podatki v prenosu.

Učenec A je moral list z napisom »skrivnost« vstaviti v kuverto, zapreti in odnesti učencu B. Med prenašanjem je pristopila učiteljica, vzela kuverto, prebrala vsebino in kuverto vrnila učencu. Zatem preda učenec A kuverto učencu B.

Učenci so spoznali, da vsebina sporočila ni bila zares skrita. Kljub zaščiti (npr. s kuverto) lahko nekdo med potjo še vedno dostopa do vsebine sporočila in ne moremo vedno preprečiti nezaželenega dostopa med prenosom podatkov.

Pri naslednji aktivnosti smo učence razdelili v manjše skupine in jim razdelili listke z zapisanimi primeri, npr. fotografija na telefonu, gledanje videa na spletni strani, shranjevanje dokumenta na računalniku, pošiljanje sporočila prijatelju itd. Te primere so nato morali razvrstiti glede na to, ali mirujejo, torej so shranjeni na napravi ali v oblaku, ali pa potujejo, ko jih pošiljamo naprej ali jih prejemamo preko omrežja.

Ključni del delavnice je bil namenjen šifriranju, kjer so učenci preko Cezarjeve šifre spoznali, kako lahko podatke naredimo nerazumljive za nepooblaščene osebe.

Učenci so dobili zapis ACRNRCH. Za razumevanje, dešifriranje, so morali vsako črko premakniti za 3 mesta po abecedi naprej, da so dobili jasen zapis sporočila ČETRTEK. Brez pravega navodila (ključa) bi sporočilo ostalo nerazumljivo. Nato so si sami izbrali eno besedo, določili svoj ključ, besedo zašifrirali in jo predali sošolcu. Sošolec je moral ugotoviti ključ in dešifrirati besedo. Včasih je bilo zelo težko razvozlati sporočilo brez namiga.

Dejavnost je bila primer šifriranja s pomočjo Cezarjeve šifre, kjer je treba vsako črko premakniti za določeno število mest v abecedi.

Za razumevanje prestrezanja podatkov so učenci prikazali dva primera. Trije učenci so dobili vsak svojo vlogo: pošiljatelja, prejemnika in ”hekerja”. V prvem primeru je pošiljatelj sporočilo podal sprejemniku, heker je posegel vmes in prebral sporočilo. Poslan podatek je bil prestrežen in razumljen. V drugem primeru pa je pošiljatelj sporočilo zašifriral (npr. s Cezarjevo šifro) in ga ponovno odposlal. Heker je prestregel sporočilo, ga videl in bral, vendar ni razumel vsebine. Sporočilo je bilo zaščiteno s šifriranjem.

Učiteljica je poudarila, da podatkov med prenosom pogosto ne moremo skriti, lahko pa poskrbimo, da jih drugi ne razumejo, kar je bistvo šifriranja.

Pri zadnji aktivnosti so učenci spoznali pomen varnih spletnih povezav (HTTPS) in na konkretnih primerih prepoznavali varne povezave, kot sta na primer simbol ključavnice v URL vrsticiin predpona https://  ter razumeli, da so podatki pri takšni komunikaciji zaščiteni oz. šifrirani. Učenci so na spletu poiskali 3 spletne strani, ki jih najpogosteje obiskujejo, in preverili, ali so strani varne ali ne.

V zaključnem delu so učenci za različne situacije (npr. vpišeš geslo na strani http://nekastran.com, uporabljaš javni Wi-Fi v kavarni brez HTTPS, pošiljaš šifrirano sporočilo prijatelju, telefon nima gesla …) določili, ali je dejanje VARNO, NEVARNO, ali DELNO VARNO.

Delavnica je bila uspešna, saj so učenci razumeli, da so na pametnih napravah shranjeni različni osebni podatki, da so podatki med prenosom lahko prestreženi in razumeli vlogo ključa pri šifriranju in dešifriranju. Spoznali so pomen zaščite dostopa do naprave (geslo, PIN, biometrija), pomen šifriranja kot načina zaščite podatkov, razlikovali med podatki v mirovanju in podatki v prenosu. Prepoznali so varne spletne povezave (HTTPS) in tudi razumeli njihov pomen. Na koncu delavnice so znali tudi sami razložiti, kako lahko svoje podatke zaščitijo v vsakdanjem življenju in ob tem razvili sposobnost kritične presoje varnosti v različnih digitalnih situacijah.

besedilo in slike:  Darja Mur, Urška Lemut, Maja Vreček