MARiNKA – Na pomoč! Naprava ne deluje.
V okviru projekta MARiNKA smo v prvem tednu marca za šestošolce pripravili zanimivo in poučno srečanje z naslovom “Na pomoč! Naprava ne deluje!”, kjer smo se poglobili v svet računalniških sistemov. Skozi raznolike aktivnosti so učenci spoznavali digitalne naprave, njihovo delovanje in pomembnost pravilnih povezav ter navodil za delovanje.
Učenci so skozi delavnice in praktične naloge:
- spoznali in poimenovali različne digitalne naprave v svojem okolju,
- razumeli, da naprava deluje le, ko je vključena,
- spoznali, da digitalne naprave delujejo izključno na osnovi človekovih navodil,
- ugotovili, kako dodatne komponente (npr. miška, tipkovnica) povečajo funkcionalnost naprave,
- spoznali, da se funkcionalnost poveča tudi s povezovanjem naprav med seboj,
- se naučili razlikovati med fizičnimi in brezžičnimi povezavami naprav.
Srečanje smo začeli s kvizom, kjer so učenci prepoznavali, ali so določene naprave digitalne ali ne. Prepoznati so morali, ali je digitalna naprava računalnik, kalkulator, pametni telefon, “stari” mobilni telefon, tradicionalni radio, USB ključek, daljinec, pisalni stroj, pametni pomivalni stroj, tipkovnica in druge. Pri kvizu so bili učenci zelo uspešni, največ težav pa jim je delala tipkovnica. Že med kvizom so učenci prejeli povratne informacije o pravilnosti trditev, zaključili pa smo z razgovorom in definicijo, kdaj je naprava digitalna (“če uporablja digitalno tehnologijo za obdelavo, shranjevanje ali prenos podatkov”).
Nato smo se pogovorili, kaj digitalna naprava potrebuje za delovanje – elektriko, programe, povezave, dodatne naprave … In prav to so učenci raziskovali tudi praktično. Učenci so se namreč preizkusili v vlogi “serviserjev”, saj so morali v treh učilnicah usposobiti različne naprave, ki niso delovale. Vsaka učilnica je predstavljala svoj izziv:
1. učilnica (strojni del):
- računalnik, ki ni bil priključen v elektriko,
- računalnik, ki je imel izklopljen napajalnik,
- monitor brez fizične povezave z računalnikom,
- projektor brez fizične povezave z računalnikom.
2. učilnica (strojni del):
- tablico s prazno baterijo,
- daljinec brez baterij,
- računalnik brez priklopljene tipkovnice in miške,
- brezžični zvočnik, na katerega je bila že povezana druga naprava.
3. učilnica (programski del):
- robotska miška, ki je zaradi napačnega programa zavila na napačno pot,
- igra v portalu “Pišek”, kjer so učenci popravljali slabo napisana navodila za ladjo, ki je morala priti do zaklada,
- projektor, ki ni prikazoval slike, ker drugi zaslon v sistemu Windows ni bil vklopljen.
Učenci so ob delu sklepali, analizirali in se učili na (lastnih) napakah, predvsem pa spoznali, da tehnologija ni samoumevna – vsaka naprava potrebuje energijo, povezave in človeška navodila, da deluje pravilno.
Na koncu srečanja smo skupaj strnili vtise in znanje. Učenci so ugotovili, da lahko z osnovnim razumevanjem delovanja naprav veliko težav odpravijo kar sami. Veselje ob “popravljenih” napravah in samostojno odkritih rešitvah je bilo neprecenljivo.
Srečanje je bilo odlična priložnost, da so se učenci učili skozi prakso in igro ter razvijali logično razmišljanje in reševanje problemov – veščine, ki jih bodo zagotovo še pogosto potrebovali. Svoje znanje so že v naslednjih dneh z največjim veseljem delili pri pomoči drugim učiteljem.
Projekt MARiNKA sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod, za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.