Rešitve

V vrtcu Pedenjped Ljubljana, enota Učenjak, so otroci (3–4 leta) v okviru 6. učnega scenarija projekta RAČek izvajali raziskovalno dejavnost, kjer so otroci skozi preproste poskuse spoznavali gibanje na kopnem, v vodi in v zraku.

V uvodnem delu sem otrokom pripravila tri obroče različnih barv, kjer je modri obroč ponazarjal vodo, zeleni obroč kopno oziroma tla, beli obroč pa zrak. Otroci so nato v te tri obroče razvrščali fotografije različnih vozil in živali. Najprej so morali vozilo/žival poimenovati in nato sličico razvrstiti v ustrezni obroč glede na njegovo gibanje.

Ko so bile vse fotografije razvrščene, smo se pogovorili, kako se gibljejo živali in vozila, kaj sploh jim gibanje oziroma premikanje omogoča in če se lahko vsi gibamo enako in povsod.

V osrednjem delu smo najprej spoznali gibanje v vodi. Otroci so imeli na voljo zabojnike z vodo ter plutovinaste zamaške. Najprej so opazovali mirujoče zamaške, nato so vanje pihali in jih potiskali z rokami. Preizkusili so, kaj se zgodi, če v zamaške pihamo nežno ali močno in opazovali ter primerjali gibanje zamaškov med seboj. V zabojnike z vodo so nato dodali še ovire (lesene kocke) ter opazovali gibanje med ovirami. Primerjali so tudi gibanje v vodi ter na kopnem in istočasno potisnili plutovinasti zamašek v vodi ter avtomobilček na tleh poleg zabojnika.

Pri zadnjem eksperimentu so ugotavljali, kaj se zgodi z različno težkimi predmet v vodi. Istočasno so v zabojnik spustili plutovinasti zamašek in frnikolo ter skupaj ugotovili, zakaj se je frnikola potopila, zamašek pa ne.

Sledili so poskusi na kopnem oziroma tleh. Otroci so imeli na voljo žogico, avtomobilček in leseno kocko. Predmete so si otroci najprej dobro ogledali v mirovanju, skupaj so ugotavljali, kaj se bo zgodilo, ko jih bodo potisnili. Kot v vodi, so tudi na tleh preizkusili kaj se zgodi, če en avtomobilček potisnemo močneje, drugega nežno. Primerjali so, kateri avtomobilček se je peljal dlje in kateri se je peljal hitreje. Poskus so nadgradili tako, da so en avtomobilček postavili na krpo in nato opazovali, kateri izmed dveh avtomobilčkov se je ustavil prvi in kateri je vozil počasneje. Tudi na kopnem so vključili ovire na poti in sicer so najprej po tleh kotalili žogo, ki se je prosto pomikala po prostoru, nato pa so ji na pot postavili lesene kocke. Opazovali so, kaj se je zgodilo ob trku in eksperiment ponovili tudi z avtomobilčkom. Svoje gibanje po prostoru so preizkusili tudi otroci sami in sicer so hodili/tekli po prostoru, nato so se morali na moj znak ustaviti. Ob koncu smo skupaj ugotavljali, kaj/kdo je povzročil njihovo gibanje in kdaj se je njihovo gibanje končalo.

V zadnjem delu so opazovali gibanje v zraku. Na tla so položili umetno ptičje pero, papirnat trak in manjšo žogico. Tudi tokrat so otroci predmete najprej samo opazovali. Nato so v predmete pihali in opazovali so, kaj se je s predmeti zgodilo. Preizkusili so gibanje v zraku in sicer so iz višine spustili na tla list papirja ter v kepo zmečkan list papirja in ugotavljali kateri in zakaj je prej priletel na tla. Poskus so ponovili še s ptičjim peresom. Iz višine so na tla spustili tudi dve enako veliki kocki, nato pa so na eno privezali plastično vrečko, ki je služila kot padalo. Skupaj so ugotavljali, zakaj se je gibanje kocke s padalom spremenilo.

Za zaključno dejavnost smo pripravili gibalno igro, kjer so lahko otroci s svojim telesom prikazali vse, kar so spoznali o gibanju.

Z različnimi “ukazi” sem usmerjala gibanje otrok. Na tak način so mojim besednim ukazom prilagajali svoje gibanje.

Namen učnega scenarija je bil spodbuditi otroke k raziskovanju in razumevanju gibanja v različnih okoljih (kopno, voda, zrak) ter jih voditi k prepoznavanju vzrokov, pogojev in posledic gibanja. Dejavnosti so bile usmerjene v razvijanje sposobnosti opazovanja, primerjanja in sklepanja. Otroci so lahko preko lastne izkušnje spoznali, kaj povzroči gibanje nekega predmeta, da okolje lahko gibanje upočasni ali ustavi ter da gibanje deluje toliko časa, dokler sile delujejo na predmet. Ob igri ter eksperimentih so otroci razvijali tudi govorne sposobnosti ter matematične pojme.

Članek je nastal v okviru projekta RAČek, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod, za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.