Rešitve

Licenca

Kaj je licenca?

Pri programski opremi običajno velja, da je ne posedujemo, ampak jo samo uporabljamo, oziroma jo prejmemo v uporabo. Pravico za uporabo programske opreme imenujemo licenca. V posamezni licenci je natančno navedeno, kaj uporabnik sme in česa ne sme narediti s programsko opremo. [1]

Programsko opremo glede na licenco delimo v tri skupine:

Zaprta programska oprema

Lastniška programska oprema (proprietary): običajno izvorna koda ni na voljo in tudi pravico za uporabo moramo plačati. Nadgradnje programske opreme se pogosto dodatno zaračunavajo (na primer če želiš nadgraditi zbirko Microsoft Office z različice 2007 na 2010). [1]

Preizkusna programska oprema ( shareware): to je običajno zaprta programska oprema s to razliko, da jo lahko določen čas brezplačno uporabljamo in se šele nato odločimo za nakup (na primer Adobe Photoshop v času pisanja učbenika ponuja 30-dnevno brezplačno preskusno obdobje uporabe). [1]

Javna programska oprema

Javna programska oprema (public domain): brezplačna programska oprema, ki jo lahko uporabljamo brez kakršnih koli omejitev, saj ji je poteklo lastništvo. Neredko na voljo tudi v izvorni kodi. Razlika med javno in odprto programsko opremo je, da ima odprta programska oprema licenco, javna je pa brez nje (na primer sistem za upravljanje s podatkovnimi bazami SQLite je javna PO, medtem ko sta sistema PostgreSQL in MySQL odprta PO z licencama. Vsi trije sistemi pa so odprtokodni). [1]

Odprta programska oprema

Prosta in odprtokodna programska oprema (free and open source): programska oprema je dostopna v izvorni kodi, ki jo lahko spreminjamo in sami prevedemo. Takšna programska oprema je brezplačna in jo običajno lahko uporabimo v poljuben namen. [1]

Primeri odprtokodnih licenc:

• Licenca BSD
• Licenca GPL (GNU General Public Licence)
• Licenca Apache

Za odprtokodno programsko opremo velja nekaj pogojev, naštetih spodaj:

1. Svobodna re-distribucija. Licenca ne sme omejevati proste prodaje programske opreme kot komponente združenih programskih paketov.
2. Izvorna koda. Program mora vsebovati izvorno kodo ali pa mora biti prosto dostopna. Prav tako ni dovoljeno zakrivanje kode ali kakršnokoli oteževanje dostopa do nje.
3. Izpeljana dela. Licenca more dovoljevati modifikacije in izdelavo izpeljanih del iz te programske opreme, prav tako mora dovoljevati razširjanje teh del pod istimi licenčnimi pogoji kot original.
4. Integriteta avtorja izvorne kode. Licenca lahko omejuje, da morajo biti izpeljani izdelki distribuirani pod drugačnim imenom.
5. Prepoved diskriminacije med osebami in skupinami. Licenca ne sme diskriminirati nobene osebe ali skupine oseb.
6. Prepoved diskriminacije posameznih področij dejavnosti. Licenca ne sme nikogar omejevati pri uporabi programa na posameznem področju dejavnosti.
7. Distribucija licence. Licenčne pravice se nanašajo na vsakogar, ki prejme program brez kakršnihkoli postopkov.
8. Licenca ne sme biti specifična za produkt. Pravice, vezane na program, ne smejo biti odvisne od tega, ali je program del določene programske distribucije.
9. Licenca ne sme omejevati druge programske opreme. Licenca ne sme imeti omejitev nad programsko opremo, ki je razširjena skupaj z licenčno programsko opremo.
10. Licenca mora biti nevtralna do tehnologije. [2]

Kaj pa licenca Creative Commons (CC)?

Licenca Creative Commons se uporabljajo za vsebine kot so spletne strani, glasba, filmi, fotografije, literaturo, itd. Ta licenca omogoča avtorju izbiro štirih pogojev pod katerimi se licencira njegovo delo. Tako lahko avtor svoje originalno delo zaščiti, vendar pa kljub temu dopusti uporabo ali pa priredno. Različne licence Creative Commons opišemo spodaj, v oklepajih so dodane posamezne okrajšave pogojev za lažje razločevanje med njimi.

CC BY: Licenca dovoljuje uporabnikom distribucijo, predelavo, priredbo in nadgradjo gradiva pod pogojem, da je originalnemu avtorju pripisano avtorstvo (BY). Licenca dovoljuje uporabo v komercialne namene.

CC BY SA; Licenca dovoljuje distribucijo, predelavo, priredbo in nadgradnjo originalnega dela pod pogojem, da je originalnemu avtorju pripisano avtorstvo (BY). Če delo predelamo, priredimo ali nadgradimo, ga moramo licencirati pod enakimi pogoji (SA). Licenca dovoljuje uporabo v komercialne namene.

CC BY-NC: Licenca dovoljuje distribucijo, predelavo, priredbo in nadgradnjo originalnega dela pod pogojem, da je originalnemu avtorju pripisano avtorstvo (BY). Licenca ne dovoljuje uporabe dela v komercialne namene(NC).

CC BY-NC-SA: Licenca dovoljuje distribucijo, predelavo, priredbo in nadgradnjo originalnega dela pod pogojem, da je originalnemu avtorju pripisano avtorstvo (BY). Licenca dovoljuje le nekomercialno uporabo dela (NC). Če delo predelamo, priredimo ali nadgradimo, ga moramo licencirati pod enakimi pogoji (SA).

CC BY-ND: Licenca dovoljuje ponovno uporabo, kopiranje in distribucijo dela, vendar pa ne dovoljuje predelave, priredbe ali nadgradnje (ND). Uporaba je dovoljena pod pogojem, da originalnemu avtorju pripišemo avtorstvo (BY). Licenca dovoljuje uporabo v komercialne namene.

CC BY-NC-ND: Licenca dovoljuje ponovno uporabo, kopiranje in distribucijo dela, vendar pa ne dovoljuje predelave, priredbe ali nadgradnje (ND). Licenca ne dovoljuje uporabe dela v komercialne namene (NC) in zaheva pripis avtorstva originalnemu avtorju (BY).

CC0 (CC Zero): Je javna licenca, ki avtorjem dovoljuje da se odrečejo svojim avtorskim pravicam (če jih imajo) za izbrano delo in tako delo dajo na voljo za prosto uporabo, predelavo, priredbo ali nadgradnjo brez dodatnih pogojev.

Viri:

[1] Licenca. https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/book/1306/index2.html

[2] Odprtokodna programska oprema. https://sl.wikipedia.org/wiki/Odprtokodna_programska_oprema

[3] Creative Commons. https://creativecommons.org/about/cclicenses/