Rešitve

Ko pravljica vodi razmišljanje – hospitacijski primer razvijanja računalniškega mišljenja v vrtcu

Vesna Košir Pevec, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok

V Vrtcu Pedenjped, enota Potepuh, smo v okviru projekta Raček izvedli dejavnost na temo razvijanja računalniškega mišljenja, ki je bila hkrati predstavljena kot primer dobre prakse ob hospitacijskem obisku. Namen izvedbe ni bil le delo z otroki, temveč tudi prikaz, kako lahko zgodnje računalniško mišljenje smiselno vključujemo v vsakodnevno delo v vrtcu – brez zaslonov, skozi igro, gibanje in pripoved.

Dejavnost je potekala v skupini otrok, starih 5–6 let, in je temeljila na slovenski ljudski pravljici Pod medvedovim dežnikom, ki je služila kot rdeča nit celotnega dogajanja.

Hospitacija kot priložnost za prikaz procesa

Pri hospitacijskem obisku smo želeli poudariti predvsem proces učenja, ne končnega izdelka. Dejavnost je bila zato zasnovana tako, da so bili miselni koraki otrok vidni, izrečeni in preizkušeni v praksi. Opazovalci so lahko spremljali, kako otroci razmišljajo, se dogovarjajo, popravljajo napake in skupaj gradijo razumevanje.

Vzgojiteljica je imela vlogo usmerjevalca in spodbujevalca, ne podajalca rešitev – otroci so bili ves čas aktivni nosilci dejavnosti.

Začetek: pravljica kot algoritem

Dejavnost se je začela z obnovo pravljice. Otroci so zgodbo pripovedovali sami, pri čemer niso le naštevali likov, temveč so jih morali razvrstiti v pravilno zaporedje dogodkov. To se je izkazalo za ključen trenutek, saj so otroci hitro ugotovili, da vrstni red ni poljuben.

Ob tem so spontano uporabljali izraze, kot so:

• najprej,
• potem,
• na koncu,

kar je opazovalcem jasno pokazalo, da otroci že razumejo osnovni koncept algoritma kot zaporedja korakov.

Vzgojiteljica je z vprašanji, kot so »Kaj se zgodi, če zamenjamo vrstni red?«, dodatno spodbudila razmišljanje o posledicah sprememb.

Gibanje in simboli – ko otroci postanejo del algoritma

Sledila je gibalna igra »Medvedov dežnik«, v kateri so otroci prevzeli vloge živali iz zgodbe. Vsaka žival je imela svoje gibanje, povezano z naravnim materialom (list, storž, mah …). V tej fazi je bilo posebej zanimivo opazovati, kako otroci:

• čakajo na svoj »pravi trenutek«,
• opozarjajo drug drugega na napačen vrstni red,
• sami predlagajo popravke.

Za opazovalce je bil ta del pomemben primer, kako se abstraktni pojmi (zaporedje, pravilo) lahko učijo skozi telo in gibanje.

Gozd kot učilnica: načrtovanje poti

V nadaljevanju se je dejavnost preselila v gozdno okolje. Otroci so skupaj oblikovali pot živali do medvedovega brloga. Naloga ni bila le prostorska, temveč izrazito miselna: kam postaviti bivališče posamezne živali, da bo zaporedje smiselno in skladno z zgodbo.

Pri tem so otroci:

• razdelili naloge,
• preverjali, ali pot ustreza zgodbi,
• popravljali razporeditev, kadar so ugotovili napako.

Hospitacijski opazovalci so lahko videli, kako otroci sami izvajajo evalvacijo – preverjanje in izboljševanje rešitve brez neposrednega posega odraslega.

Robotek kot preverjanje razumevanja

Zaključni del dejavnosti je potekal v igralnici z uporabo robotka M Tinny. Ta del ni bil namenjen uvajanju nove vsebine, temveč preverjanju že osvojenega razmišljanja. Otroci so morali načrtovati pot robotka tako, da je ta obiskal živali v pravilnem vrstnem redu.

Posebej dragoceno za hospitacijo je bilo opazovati:

• kako otroci sami zaznajo napako,
• kako preverijo, kateri ukaz je napačen,
• kako skupaj poiščejo rešitev.

Zakaj je bila izvedba primerna za hospitacijski obisk

Dejavnost se je kot hospitacijski primer izkazala za uspešno, ker:

• je bila jasno strukturirana, a hkrati odprta za otroške ideje,
• je povezovala več področij kurikula,
• je omogočala opazovanje otrokovega razmišljanja v realnem času,
• je računalniško mišljenje predstavila na otrokom razumljiv in naraven način.

Sklep

Izvedba dejavnosti Pod medvedovim dežnikom je potrdila, da lahko že predšolski otroci uspešno razvijajo elemente računalniškega mišljenja, kadar so ti umeščeni v njim bližnji kontekst – zgodbo, gibanje, naravo in igro.

Hkrati je dejavnost ponudila strokovni javnosti konkreten primer, kako takšno učenje načrtovati, izpeljati in opazovati v praksi.