Rešitve

V času, ko se temeljne vsebine računalništva in informatike vse bolj vključujejo tudi v predšolski prostor, se vzgojitelji pogosto sprašujemo, kako jih otrokom približati na razvojno primeren, razumljiv in inovativen način. Odgovor na to vprašanje sva v okviru projekta B-RIN s premišljeno in inovativno zasnovo učnega scenarija iskali vzgojiteljici Nataša Devčić in Alenka Potokar iz Vrtca Mavrica Brežice. 

V učnem scenariju sva temeljne elemente algoritmičnega razmišljanja povezali s pravljico, gibanjem in pravljično jogo. Izhodišče učnega scenarija je bila slikanica Zelo lačna gosenica avtorja Erica Carla, ki s svojim jasnim zaporedjem dogodkov že sama po sebi ponuja osnovo za razumevanje korakov, zaporedij in algoritmov.

Dejavnost, namenjena otrokom, starim od 4 do 6 let, je temeljila na izkustvenem učenju. Otroci so zgodbo najprej doživeli ob kamišibaju. Ob poslušanju zgodbe ter skozi pogovor so spoznavali, kaj se zgodi najprej, kaj sledi in kako posamezni koraki vodijo do končnega cilja – preobrazbe gosenice v metulja.

Z dejavnostmi v kotičkih so otroci utrjevali temeljne elemente algoritmičnega razmišljanja – zaporedje, ukaze, načrtovanje poti, razdelitev problema na manjše korake ter preverjanje in odpravljanje napak. 

Tako so:

• ob razvrščanju sličic iz zgodbe gradili pravilno zaporedje in prepoznavali, kaj se zgodi, če je kakšen korak izpuščen, zamenjan ali napačno postavljen;
• v labirintu s pomočjo ukazov naprej/levo/desno vodili gosenico do hrane;
• pri programiranju robota BeeBota na mreži sledili življenjskemu krogu od jajčeca do metulja.

Pri tem so spoznavali temeljne elemente algoritmičnega razmišljanja – zaporedje, ukaze, načrtovanje poti, razdelitev problema na manjše korake ter preverjanje in odpravljanje napak. Otroci so med izvajanjem dejavnosti sodelovali, si pomagali, se dogovarjali in skupaj iskali rešitve.

Osrednji del učnega scenarija je predstavljala pravljična joga, v kateri so otroci zgodbo doživeli še preko gibanja. Skozi različne joga poze so sledili razvojnemu krogu gosenice – od jajčeca do metulja, pri čemer je vsak gib predstavljal določen korak. Gibalne naloge so potekale po jasnih in vnaprej dogovorjenih korakih in otroci so ozavestili, da lahko tudi gibanje poteka po natančnem zaporedju. 

Evalvacija dejavnosti je pokazala visoko stopnjo motivacije in  vključenosti otrok. Otroci so z zanimanjem sledili korakom, hitro zaznali, kadar je bil kakšen korak izpuščen ali zamenjan, ter znali pojasniti, zakaj določeno zaporedje ne deluje.

Izvedeni učni scenarij se je povezoval tudi z različnimi področji posodobljenega Kurikuluma za vrtce. Tako so otroci razvijali jezik preko poslušanja umetnostnega besedila in pripovedovanja, področje gibanja smo zajeli skozi pravljično jogo, v matematično in računalniško mišljenje so vstopali ob razvrščanju, urejanju zaporedij in programiranju, področja narave pa smo se dotaknili s spoznavanjem naravnega procesa preobrazbe gosenice v metulja.

Dejavnosti so tako prispevale k razvoju digitalnih kompetenc na otrokom razumljiv in izkustven način ter hkrati spodbujale sodelovanje, vztrajnost in skupno reševanje problemov. Projekt B-RIN s takšnimi učnimi scenariji potrjuje, da je mogoče temeljne vsebine računalništva in informatike v vrtec vključevati premišljeno, strokovno in otrokom blizu in jih uspešno povezovati z gibanjem, igro in drugimi področji učenja.

Vrtec Mavrica Brežice – Nataša Devčić – Vzgojiteljica