Rešitve

Na OŠ Trzin smo v okviru projekta MARiNKA izvedli srečanje z naslovom Skrivnosti morja s področja RIN Podatki in analiza. Učenci 6. razreda so skozi izkušenjsko in terensko delo spoznavali, kako podatke zbiramo, shranjujemo, urejamo, prikazujemo in uporabljamo za sklepanje ter napovedovanje. Dejavnosti smo izvedli na taboru v CŠOD Breženka.

Dejavnost je bila zasnovana v dveh delih. Najprej so učenci podatke zbirali na terenu, nato pa so jih v učilnici uredili in analizirali s pomočjo digitalnih orodij. V ospredju ni bilo le vprašanje, kaj podatki povedo, temveč tudi, kako do podatkov sploh pridemo in kako zanesljivi so naši sklepi, če podatkov ni dovolj ali niso dovolj kakovostni.

Učenci so bili razdeljeni v skupine, ki so podatke zbirale na različne načine. Nekateri so uporabljali analogni termometer in merilno posodo ter meritve zapisovali v tiskano tabelo, drugi so odčitavali podatke z vremenske postaje, tretji pa so podatke pridobivali s spletnega vira ARSO in jih vpisovali v digitalno preglednico. Tako so lahko neposredno primerjali analogne in digitalne načine zbiranja podatkov ter razmišljali o prednostih in omejitvah posameznega pristopa.

V nadaljevanju so učenci zbrane podatke prenesli v preglednice, jih uredili in prikazali z grafikoni. Spoznali so, da podatke lahko prikažemo na različne načine: s tabelo, stolpičnim diagramom, tortnim diagramom, interaktivnim zemljevidom ali še kaj drugega. Pri tem so razmišljali tudi o ciljni skupini, saj ni vseeno, ali podatke predstavljamo sošolcem, staršem, učiteljem ali širši lokalni skupnosti.

Poseben izziv je bil napovedovanje. Učenci so morali na podlagi zbranih podatkov oblikovati napoved za prihodnji dogodek. Pri tem so hitro ugotovili, da napovedi ni tako preprosto prebrati iz preglednice, temveč je odvisna od količine podatkov, njihove kakovosti in številnih zunanjih dejavnikov.

Učenci so pri dejavnosti razvijali pomembne digitalne kompetence. Učili so se izbrati ustrezno orodje za zbiranje podatkov, podatke shranjevati, jih poiskati, deliti, preoblikovati in prikazati. Ob konkretnih izkušnjah so spoznali tudi, da shranjevanje podatkov ni samoumevno. Če podatkov ne shranimo ali jih ne znamo najti, jih kasneje ne moremo uporabiti za analizo. Ta ugotovitev je bila za nekatere učence zelo konkretna in poučna.

Dejavnost je bila močno povezana tudi z medpredmetnim povezovanjem. Vključevala je elemente naravoslovja, geografije, matematike, digitalnih kompetenc, trajnostnega razvoja ter razmisleka o zdravju in dobrobiti. Učenci so razmišljali, kako lahko s podatki bolje razumemo svoje okolje, promet, vreme in vpliv človekovih dejavnosti na kakovost življenja.

Refleksija učencev je pokazala, da jim je bilo všeč predvsem samostojno delo, uporaba digitalnih orodij in sproščeno vzdušje. Učenci so izrazili tudi željo, da bi bilo v šoli več takšnih dni oziroma tednov, kar kaže, da jih dejavnosti, pri katerih znanje povežejo z resničnim svetom, še posebej pritegnejo.