PROJEKT RAČek
Prehranjevalni svet okoli nas: razvijanje razumevanja ekosistemov z uporabo Lego tehnologije in digitalnih orodij
V okviru projekta RAČek, ki spodbuja razvoj računalniškega mišljenja in smiselno vključevanje digitalnih tehnologij v vzgojno-izobraževalni proces, smo v 5. razredu na I. OŠ Celje izvedli učni scenarij Prehranjevalni svet okoli nas. Pri tem smo učencem omogočili aktivno vlogo pri pridobivanju znanja ter jih spodbujali k raziskovanju, povezovanju in kritičnemu razmišljanju.
Učenci so skozi načrtovane dejavnosti raziskovali prehranjevalne verige in prehranjevalne splete ter poglabljali razumevanje ekosistemov. Poseben poudarek je bil namenjen razvijanju računalniškega mišljenja, sodelovalnega učenja ter medpredmetnemu povezovanju naravoslovja in tehnike, slovenščine ter likovne umetnosti.
Uvajanje v tematiko skozi zgodbo in razvrščanje organizmov s pomočjo robota
Učno dejavnost smo uvodoma zasnovali z motivacijsko zgodbo o odnosih med organizmi (solata, polž, žaba, štorklja), ki je učence spodbudila k razmisleku o prehranjevalnih navadah živih bitij. Sledil je voden pogovor, v katerem so učenci prepoznavali osnovne prehranjevalne odnose in oblikovali začetne predstave o prehranjevalnih verigah.
V nadaljevanju so učenci v manjših skupinah s pomočjo Lego kock in robota razvrščali organizme glede na način prehranjevanja. Robota so morali ustrezno sprogramirati, da je na podlagi barvnih oznak pravilno razvrščal organizme v posamezne prehranjevalne skupine. Z uporabo barv so razlikovali med rastlinojedci, mesojedci in vsejedci ter ob tem poglabljali razumevanje ključnih značilnosti posameznih skupin. Aktivnost je bila zasnovana problemsko in sodelovalno, saj so učenci samostojno iskali rešitve, jih preizkušali, vrednotili ter svoje ugotovitve usklajevali v skupini.
Pri tem so razvijali zmožnost abstrakcije, saj so se osredotočili na ključno lastnost organizmov (način prehranjevanja) in zanemarili druge, manj pomembne značilnosti.

Programiranje robota in razvrščanje organizmov glede na način prehranjevanja
Nadgradnja razumevanja z oblikovanjem digitalnih miselnih vzorcev
V drugi učni uri so učenci svoje razumevanje poglobili z oblikovanjem digitalnih miselnih vzorcev. Spoznali so pojme proizvajalcev, potrošnikov in razkrojevalcev ter raziskovali njihovo vlogo v ekosistemu.
S pomočjo digitalnih orodij so povezovali organizme v prehranjevalne verige ter prepoznavali vzorce, ki se v naravi ponavljajo. Poseben poudarek je bil na razumevanju, da so rastline vedno začetni člen prehranjevalne verige, ter na pomenu razkrojevalcev za kroženje snovi v naravi.
Delo je potekalo v skupinah, kar je omogočalo razvijanje komunikacijskih spretnosti, izmenjavo idej in argumentirano utemeljevanje rešitev. Učenci so svoje izdelke predstavili ter sodelovali v razpravi o pravilnosti in smiselnosti prikazanih povezav.

Oblikovanje digitalnih miselnih vzorcev
Ustvarjanje digitalnega plakata in pisanje zgodbice
V tretji učni uri so učenci pridobljeno znanje uporabili pri oblikovanju digitalnega plakata v orodju Canva. Ustvarjali so prehranjevalne splete, ki so vključevali različne organizme in njihove medsebojne odnose.
Pri delu so sledili strukturiranemu zaporedju korakov – od izbire organizmov, njihovega povezovanja v prehranjevalne verige do končne vizualne predstavitve. Uporabljali so barve, simbole in grafične elemente za jasno ponazoritev posameznih vlog v ekosistemu. Dodatno so oblikovali tudi kratke zgodbe, povezane z izbranimi prehranjevalnimi verigami, s čimer so razvijali tudi jezikovne zmožnosti.
Zaključni del je bil namenjen predstavitvi izdelkov in skupni evalvaciji, kjer so učenci presojali pravilnost vsebine, preglednost prikaza ter izvirnost rešitev.

Ustvarjanje digitalnega plakata in pisanje zgodbice
Učni scenarij je omogočil celostno učenje, saj so učenci poleg naravoslovnih vsebin razvijali tudi digitalno pismenost, komunikacijske spretnosti in ustvarjalnost. Medpredmetno povezovanje je prispevalo k bolj poglobljenemu razumevanju snovi in smiselni uporabi znanja v različnih kontekstih.
Pomemben vidik izvedbe je bil razvoj komponent računalniškega mišljenja: abstrakcija pri razvrščanju organizmov, prepoznavanje vzorcev pri oblikovanju prehranjevalnih verig, razgradnja prehranjevalnega spleta na posamezne sestavne dele, algoritmično razmišljanje pri načrtovanju in izdelavi digitalnega izdelka in evalvacija pri vrednotenju lastnega in vrstniškega dela.


Kombinacija raziskovalnega, problemskega in sodelovalnega učenja
Izvedeni učni scenarij predstavlja primer učinkovitega povezovanja naravoslovnih vsebin z uporabo sodobnih didaktičnih pristopov in digitalnih tehnologij. Kombinacija raziskovalnega, problemskega in sodelovalnega učenja omogoča aktivno vključevanje učencev ter spodbuja razvoj ključnih kompetenc 21. stoletja.
Tovrstni pristopi pomembno prispevajo k trajnejšemu znanju, saj učenci vsebine ne le usvajajo, temveč jih tudi razumejo, uporabljajo in smiselno povezujejo v širši kontekst.
Članek je nastal v okviru projekta RAČek, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod, za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.
