Rešitve

Pri pouku slovenščine smo v 2. a razredu OŠ Cirkulane-Zavrč izvedli učne ure z naslovom Tiskana črka, berem in pišem. Dejavnosti so bile zasnovane tako, da so učenci razvijali digitalne kompetence ob hkratnem usvajanju vsebin slovenskega jezika – branju, pisanju in prepoznavanju malih tiskanih črk.

Učenci so v okviru dejavnosti:

• samostojno iskali slike prek spletnega brskalnika Google Chrome,
• slike kopirali in jih prilepili v dokument programa Microsoft Word,
• nad sliko zapisali ustrezno besedo,
• pri pisanju uporabljali tipko Caps Lock za veliko začetnico.

Nato je sledila kombinacija tehnologije, zvezka in tablic (pisanje s kredo).

Ogledali smo si zapis črke na spletnem mestu Lilibi, nato pa na tabli še enkrat pokazali poteznost črke.

Nato so se učenci urili v zapisu črke po skupinah.

1. Skupina je vadila zapis črke na tablico v Slikarju.  
2. Skupina je črko zapisovala v zvezek.
3. Skupina se je urila v zapisu črke na tablici s kredo.
4. Skupina  je zapisovala besede, ki vsebuje črko p v Microsoft Word.

V zadnji uri smo v Microsoft Word pisali krajši narek. Učence sem opomnila na tipko Caps Lock za veliko začetnico. Seveda je narek potekal počasneje, kot če bi zapisovali v zvezek, saj učenci še niso tako vešči pisanja na tipkovnico.

Z izvedbo takšnih dejavnosti smo načrtno razvijali digitalno kompetenco 1.1 Brskanje, iskanje in filtriranje podatkov, informacij in digitalnih vsebin, ki jo opredeljuje evropski okvir DigComp 2., ter usvajali cilje iz učnega načrta slovenščine.

Učenci so se učili osnov digitalne pismenosti, kot so:

• prepoznavanje zanesljivih virov informacij,
• uporaba ustreznega iskalnika,
• osnovno digitalno ustvarjanje z uporabo slik in besedil.

Največ težav so imeli učenci pri natančnem kopiranju in lepljenju slik v Word, saj jim večstopenjski postopek (minimiziranje oken, uporaba desnega klika, vstavljanje slike) še ni povsem samoumeven. Pokazalo se je tudi, da večina učencev še ne pozna bližnjic na tipkovnici, kot je Ctrl + V, kar bi lahko v prihodnje poenostavilo in pospešilo njihovo delo.

Pozitivna plat ure je bila visoka motivacija učencev. Navdušila jih je možnost samostojnega iskanja slik in ustvarjanja dokumenta, ki so si ga želeli tudi natisniti. S tem so začutili, da lahko digitalno orodje uporabijo za ustvarjanje nečesa lastnega in uporabnega, kar je pomemben korak k funkcionalni digitalni pismenosti.

Refleksija učne ure je pokazala, da tovrstne dejavnosti ne le krepijo digitalne kompetence, temveč tudi povečujejo samostojnost, ustvarjalnost ter povezanost med učnimi vsebinami slovenščine in vsakdanjo rabo tehnologije.