Razvijanje matematičnih spretnosti skozi kulturno dediščino v vrtcu
V Vrtcu Jelka smo v okviru projekta RAČek, v predpustnem času v skupini Pike izvedli sklop dejavnosti, ki je otroke preko zanimivih in izkustvenih pristopov vodil do spoznavanja lastnosti predmetov, razvrščanja in urejanja ter hkrati omogočal vpogled v bogato slovensko pustno dediščino. Cilj sklopa je bil spodbuditi otroke k razvoju osnovnih matematičnih in miselnih procesov, kot so opazovanje, primerjanje, razvrščanje, urejanje, merjenje in orientacija v prostoru, ob tem pa krepiti tudi kulturno zavest in spoštovanje do ljudskega izročila.
Uvodno dejavnost smo začeli z reševanjem zabavnih pustnih ugank, ki so otroke spodbudile k razmišljanju, iskanju rešitev in povezovanju z lastnimi izkušnjami. Otroci so preko pogovora ob ugankah utrjevali besedišče, razvijali poslušanje, navajali so se na skupinsko reševanje problemov ter hkrati spoznavali pomen pusta.
Razvrščanje predmetov po barvah in funkciji
V gibalni igri Lov na barve so otroci predmete razvrščali glede na barve, nato pa še po funkciji (npr. vse kocke, vse mehke igrače ipd.). Z igro so razvijali sposobnost prepoznavanja lastnosti predmetov, zbiranja, primerjanja, razvrščanja in urejanja po določenem kriteriju.


Spoznavanje tradicionalnih slovenskih pustnih mask
Srednji del sklopa je bil namenjen podrobnemu spoznavanju slovenskih tradicionalnih pustnih mask. Otroci so preko slikovnega materiala in pripovedovanja spoznali značilnosti kurentov, škoromatov, laufarjev, cerkniških mask in drežniškega pusta. Poseben poudarek smo namenili temu, da imajo maske svojo zgodbo, povezanost z lokalnim okoljem ter globok kulturni pomen. Otroci so bogatili svoje vedenje o kulturni dediščini, razvijali spoštovanje do tradicije ter spoznavali, kako so maske izdelane in kakšna je njihova vloga v pustnem času.
Razvrščanje po materialih in krajih – razvoj logičnega mišljenja
Spoznanje, da so maske narejene iz različnih materialov (les, ovčja koža, papir, slama, bršljan), je vodilo v razvrščanje mask glede na material. Nadalje so maske umeščali na zemljevid Slovenije in jih povezovali z njihovimi domačimi kraji. Pri tem so razvijali prostorsko predstavo, orientacijo in osnovno geografijo, hkrati pa tudi natančnost in sodelovanje.


Merjenje razdalj in urejanje podatkov
Z vrvicami smo otroke spodbudili k merjenju razdalj med Ljubljano in kraji, kjer so značilne pustne maske. Otroci so primerjali dolžine, ugotavljali oddaljenost krajev ter jih razvrščali od najbližjega do najbolj oddaljenega.

Uporaba Vennovega diagrama
V zaključku so otroci spoznali še Vennov diagram, kot orodje za razvrščanje po dveh kriterijih hkrati. Na preprost način so s pomočjo gumbov, ki so jih razvrščali po številu lukenj in velikosti, oblikovali množici in prepoznavali njihovo presečišče. S tem so se srečali z začetnimi matematičnimi vsebinami kombinatorike in množic ter razvijali logično mišljenje, natančnost in sklepanje.

Razvijanje ključnih kompetenc skozi celoten proces
Skozi načrtovane dejavnosti so otroci:
- razvijali sposobnost opazovanja in primerjanja,
- spoznavali lastnosti predmetov,
- samostojno in v skupini razvrščali in urejali predmete po različnih kriterijih,
- urili orientacijo v prostoru in osnovno merjenje,
- spoznavali pomen slovenske pustne dediščine in geografijo Slovenije,
- krepili sodelovanje, komunikacijo in izražanje mnenj.
Otroci so vse naloge sprejemali z veseljem in radovednostjo ter bili pri razvrščanju, raziskovanju in iskanju rešitev zelo motivirani. Preko igre in pogovora so se učili na aktiven in doživet način, kar je bistveno prispevalo k celostnemu razvoju matematičnih kompetenc.

Projek RAČek sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGeneratioEU. Projek se izvaja skladno z NOO. Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je nacionalni program reform in naložb, s katerimi želimo ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije covida-19 v Sloveniji ter prispevati k ciljem evropskega načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda. Z načrtovanimi ukrepi bomo do leta 2026 podprli dolgoročno trajnostno rast in naslovili izzive zelenega ter digitalnega prehoda.