Reformacija v digitalni preobleki – ko zgodovina sreča digitalno pismenost

V okviru nacionalnega projekta I-šola, ki spodbuja razvoj digitalnih kompetenc učencev, so se devetošolci Osnovne šole in vrtca Hajdina prelevili v prave digitalne raziskovalce obdobja reformacije in protireformacije. Njihov cilj ni bil zgolj spoznati Trubarja, Dalmatina in Bohoriča kot zgodovinske osebnosti, temveč razvijati digitalne kompetence DK 1.1 (iskanje in shranjevanje podatkov) ter DK 1.2 (vrednotenje in filtriranje informacij) po okviru DigComp 2.2.

Učenci so:

samostojno in v skupinah raziskovali digitalne vire, kot so Digitalna knjižnica Slovenije, e-učbeniki in Cobiss+,
vrednotili zanesljivost informacij glede na vir, avtorja in namen besedila,
svoje ugotovitve predstavili na interaktivnem zaslonu ter jih primerjali z zapisi v učbenikih in digitalnih enciklopedijah,
v razpravi kritično osvetlili vlogo reformatorjev pri razvoju slovenskega jezika in pismenosti.

Čeprav pogosto menimo, da učenci 9. razreda že suvereno obvladujejo spletno iskanje, se je pokazalo, da so še vedno pogosto prehitri pri izbiri prvih zadetkov brez preverjanja izvora in verodostojnosti informacij. Prav zato je bilo delo na teh kompetencah izjemno dragoceno. Učenci so razvijali kritično pismenost, digitalno odgovornost in spoštovanje avtorskih pravic, kar so temeljne spretnosti za zavestno delovanje v digitalni družbi.

V nadaljevanju so raziskovanje nadgradili s poizvedovanjem po pridevniku »Trubarjev«, pri čemer so spoznavali, kako različni digitalni sistemi (iskalniki, metapodatki, algoritmi) povezujejo in interpretirajo podatke. Skozi praktično delo so preizkušali strategije filtriranja, izbire ključnih besed in smiselnega umeščanja informacij v kontekst. Na ta način so prehajali od osnovnega iskanja k višjim ravnem digitalne pismenosti, kar predstavlja bistvo kompetence DK 1.2 – iskanje in filtriranje informacij.

Ker reformacija ni le zgodovinski, temveč tudi kulturno in jezikovno prelomni pojav, so učenci zaključili temo z ustvarjalnim pristopom – pisanjem rokopisnega pisma v vlogi Primoža Trubarja. S tem so simbolno povezali preteklost in sedanjost: pero in tipkovnico, pergament in zaslon.
V pismih so razmišljali o moči pisane besede nekoč in danes, o vplivu jezika na identiteto ter o vlogi medijev pri širjenju znanja.

Pridobljeno znanje so preverili še v 1. šolski nalogi, kjer so pokazali povezovalno mišljenje, ustvarjalnost in kritično razumevanje vsebine. Učenci so dokazali, da lahko s pomočjo digitalnih orodij in metod razvijajo poglobljeno razumevanje zgodovine in jezika, hkrati pa krepijo kompetence 21. stoletja – kritično mišljenje, digitalno ustvarjalnost in kulturno zavest.

Zgodovina je tako dobila sodobno podobo – v digitalni in rokopisni obliki, a z enakim sporočilom, kot ga je nosila pred petsto leti: