Rešitve

Preverjanje znanja posameznega učenca je pomemben proces, ki se odvija v vseh fazah učnega procesa. Kakovostna povratna informacija je pravočasna, dovolj pogosta, konkretna, izhajati mora iz pravih kriterijev in ciljev. Vsebovati mora tudi predloge za izboljšavo. Če učenec res dobro razume, kaj je potrebno za njegovo uspešnost, bo lažje prevzel odgovornost za lastno učenje in bo zanj bolj motiviran. V prispevku je opisan  primer uporabe formativnega spremljanja in samovrednotenja znanja učencev pri matematiki.

Na listih , ki  jih dobijo učenci, so  ob predvidenih  učnih ciljih podane konkretne naloge, ki jih morajo rešiti. Naloge so različne težavnosti in različne taksonomske stopnje. Neposredno po reševanju  morajo učenci ovrednotiti svoje znanje s pomočjo ponujene tristopenjske lestvice. Podobne naloge sestavijo sami tudi za sošolce. Po opravljenem delu  opravimo še analizo. Moje izkušnje so, da učenci svoje znanje  ovrednotijo zelo objektivno. Neposredno po vrednotenju  odgovorijo še na vprašalnik za evalvacijo.

Učencem je tak način spremljanja njihovega dela bolj všeč kot klasično preverjanje. To je  ena od oblik, ki učenca postavlja v aktivno vlogo pri preverjanju znanja,  poveča njegovo odgovornost  do načrtovanja dejavnosti za doseganje zastavljenih ciljev in lastnega znanja. Skupaj z vrstniškim spremljanjem lahko pomembno prispeva k večji notranji motivaciji učencev, njihovih učnih  dosežkov  in s tem h kakovosti pouka in poučevanja. S premišljenim in odgovornim vodenjem in vsem naštetim pa pridobi tudi učitelj. 

Datoteka “Samovrednotenje znanja” ni več dostopna.