Rešitve

“Še vedno se učim” – Michelangelo (pri 87 letih)

V preteklih letih je med strokovnjaki za šolstvo (učitelji, trenerji in vodje oddelkov za učenje in razvoj) potekalo veliko debat o tem, ali naj bo fokus pri učenju na daljavo sinhrono ali asinhrono učenje.

Glavne razlike med sinhronim in asinhronim učenjem..

V kontekstu učenja na daljavo so sinhrone učne izkušnje, tiste, ki so izvedene v živo (preko kamere) z učiteljem ali trenerjem in torej sestavljajo učno uro. Za ta namen je bilo razvitih že kar nekaj orodij, ki jih lahko izobraževalci uporabijo tekom učnih ur – kot na primer srečanja v živo oziroma preko virtualnih učilnic, kjer se izobraževalci in izobraževanci srečajo virtualno (preko naprav, ki delujejo preko spleta) in pouk poteka ob pomoči videa, pogovora, bele table in drugih sinhronih orodij. V nasprotju s tem pa je asinhrono učenje (čeprav še vedno potrebujemo digitalno napravo) organizirano okrog učenca, kjer je pouk običajno izveden preko sistema za upravljanje učenja (learning management system – LMS npr. Arnes učilnice). Tak sistem dovoljuje, da se učenje dogaja ob različnih časih in na različnih lokacijah – odvisno od posameznega učenca. V takem sistemu, učitelj postavi strukturo za potek pouka, kjer se potem učenci učijo v svojem tempu.

Socialni konstrukcionizem – učenje kot socialni kontekst

Sistem Moodle, ki je osnova storitve Arnes učilnice, je osnovan na t.i. socialnem konstrukcionizmu, kjer se predpostavlja, da se učeči uči v interakcijah s svojimi sošolci.. Moodle tudi zagovarja in podpira pomembnost skupinskega učenja, kjer se učenci učijo “preko dela” in z opazovanjem sovrstnikov. Je skupnost, kjer učitelji in trenerji razumejo okoliščine učencev, da lahko priredijo jezik in izrazoslovje konceptov na način, ki bo najbolj ustrezal učencem. Seveda pa imamo lahko tudi situacijo, kjer so učitelji sami tudi v vlogi učenca. V takem primeru lahko v Moodlu delijo idejo, za izboljšanje razumevanja področja in hkrati lahko pripomorejo k izboljšanju učnega programa.

Ker je Moodle osnovan na socialnem konstrukcionizmu, bi lahko sklepali, da v osnovi Moodle sam promovira sinhrono učenje, pa temu ni nujno tako, saj se tudi asinhrono učenje sklada s teorijo socialnega konstrukcionizma. Da bi ustvarili resnično zanimivo in motivirajoče okolje za učenje je pomembno, da asihrone učne dejavnosti pripomorejo k učenju preko dejavnosti in preko odnosov z součenci in svojimi učitelji.

Kar pa seveda ne pomeni, da bi asinhrono učenje v celoti nadomestilo stik učencev in njihovih učiteljev v živo preko virtualnih učilnic in preko videa in različnih orodij za komuniciranje. Prav modularnost spletnega sinhronega učenja odraža tradicionalne učne procese, kjer učitelj spodbuja učence da se aktivno vključijo v proces učenja preko interakcij s sovrstniki in učiteljem.

Skupno je boljše

Problem ni v dilemi ali je sinhrono ali asinhrono posredovanje znanja boljše – temveč v tem, kako oba vključiti v teorijo socialnega konstrukcionizma, kako poskrbeti za različne učne stile ter nenazadnje kako učence motivirati, da se sami vključijo v proces učenja in sodelovanja s sošolci.

V okolju spletnega učenja, oziroma učenja na daljavo, je pomembno tudi, da vidimo obraz soudeleženca, še toliko bolj, če želimo da je učenje res kvalitetno. Za ta namen bo imel Moodle 4.0 integrirano tudi odprtokodno konferenčno orodje BigBlueButton, preko katerega lahko delimo audio, video, predstavitev, belo tablo, pogovor in namizje. Trenutno je sicer na voljo kot vtičnik in kot tak izobraževalcem omogoča, da znotraj konferenčnega klica naredijo skupinske sobe, ankete, večuporabniške bele table in nenazadnje tudi deljenje zapiskov. Ker pa BigBlueButton ne bo na voljo v Arnes učilnicah, imamo za ta namen na voljo Zoom. Pri tem pa je seveda potrebno opozoriti, da predvajanje videov in povezovanje v spletne konferenčne klice, potrošita veliko podatkov in hkrati zahtevata hitro spletno povezavo, zaradi česar je težavno zagotoviti enake pogoje vsem učencem. Tudi če imamo dobro povezavo, se še vedno lahko najdejo tehnične težave, ki vplivajo na kakovost spletnega pouka. Takim težavam se lahko nekoliko izognemo preko kombiniranja sinhronih in asinhronih metod za učenje.

Učenci se tudi pomembno razlikujejo v tem, kako dojemajo in razumejo predstavljene informacije. Nekateri učenci bodo informacije hitreje usvojili preko vizualnih ali avditornih metod ali tehnik, kot pa preko bralnega razumevanja. Na drugi strani pa imamo učence, ki imajo primankljaj na področju senzorike ali pa učni primankljaj na določenem področju. Da bi pokrili vse različne učne stile in morebitne pomankljivosti je pomembno, da izobraževalci zastavijo asinhrone aktivnosti in vire na različne načine, da bi učencem olajšali proces učenja.

Tudi spletno sodelovanje in skupinsko delo lahko izvedemo na asinhron način. Na primer, učitelji lahko izkoristijo Moodlove standardne dodatke, da spodbudijo raziskovanje in eksperimentiranje. Za ta namen lahko izkoristijo Moodlov Forum, ustvarijo učne Skupine (Groups), določijo Naloge (Assignments), spodbujajo sodelovanje preko aktivnosti za sovrstniško ocenjevanje preko Delavnice (Workshops) in hkrati lahko omogočijo učencem da ustvarjajo sodelovalne projektne načrte in dokumentacijo preko Wikija. Asinhron pouk tudi olajša udeležbo bolj introvertiranim učencem, ki imajo morda sicer težave s komuniciranjem s sovrstniki ali učitelji. 

Tako sinhrono kot asinhrono posredovanje znanja imata prednosti za učitelje in učence:

Moodle je bil torej zasnovan kot visoko fleksibilno orodje, nekakšen skupek orodij, ki omogočajo tako sinhrono kot asinhrono učenje. S tem torej pripomore k učnemu procesu in tako učitelju kot učencu omogoči, da gradijo potek učenja na način, ki ustreza vsem.

Vsebina tega članka je bila prevedena in povezeta po:

https://moodle.com/news/combining-synchronous-asynchronous-learning/