Rešitve

V začetku oktobra smo se vključili v projekta trajnostne mobilnosti »BELI ZAJČEK«, ki jo je razpisalo ministrstvo za infrastrukturo. V tematiko smo vključili naravoslovna raziskovanja, opazovanja in spoznavanje življenja živali in rastlin v tem letnem času v gozdu in igrišču vrtca.

Odpravili smo se v bližnji gozd z namenom iskanja zajčka. Pred odhodom smo skupaj z otroki ustvarili

Bonton v gozdu:

• Smo tiho, da ne prestrašimo živali,
• upoštevamo drug drugega,
• do dreves smo prijazni, jih ne uničujemo (ne lomimo vej, ne trgamo listkov…),
• ne smemo pohoditi živalic, ker lahko umrejo,
• za rastline lepo skrbimo, jih ne trgamo in jih ne brcamo,
• upoštevamo vzgojiteljice in navodila.

Že ob prihodu v gozd sem opazila, da so otroci postali mirnejši in se pogovarjali s tišjim tonom glasu. K tišini so opozarjali tudi mlajše otroke sosednje skupine. Ob robu gozda so zaznali oglašanje ptice, ki so jo tudi prepoznali in poimenovali. To je bila sraka. V samem gozdu so pričeli z iskanjem zajčka. »Le kje je skrit,« so se spraševali. Hiteli so od drevesa do drevesa. Seveda pa so bili pozorni na gobice, ki so bile na gozdnih tleh. Na drevesu pa so opazili zeleni zaboj.

»Jooooj, kdo ga je pozabil? Je namenjen nam?« so otroci spraševali in začutiti je bilo njihova radovednost. Zaboj smo odvezali in ga previdno položili na tla. Na zaboju pa je bilo nekaj zapisano, komu je namenjen zaboj. Previdno smo ga odvili in pogledali vanj.

V njem je bil skrit majhen sivi plišasti zajček. Otroci so z nestrpnostjo čakali, da ga lahko pobožajo, se ga dotaknejo. Otroci pa so še opazili, da je v zaboju pismo – Zgodba o belih zajčkih. Otroci so zgodbico aktivno poslušali. Ker nam gozd nudi možnosti gibanja, smo si skupaj s sivim zajčkom razvijali naravne oblike gibanja: razvijali ravnotežje (hoja po debli), sonožni doskok v globino, plazili pod podrtimi debli, prestopali korenine in debelejša podrta debla…

Na poti v vrtec smo se ustavili pod velikem hrastom, ki smo ga opazovali, tipali deblo in nabirali njegove plodove. Izkoristili smo še za raziskovanje gozdnih tal. Otroci so z vejicam ogrebali suho listje in opazovali, kaj se skriva pod njim. Zaznali in opazili so drobne žuželke, ki so hitele in se skrivali pred njimi. Gozd so zaznavali tudi s čutili, predvsem pa sem jih opominjala na upoštevanje bontona, ki smo ga ustvarili v skupini.

Realizirali smo še pohod k bližnjemu mlinu. Na poti smo prisluhnili naravnim zvokom: pihanje vetra, žlobudranje potoka, žvrgolenje ptic… . Veter nam je tudi omogočil, da so otroci lovili listke, ki so poplesavali po zraku. Že na poti pa sem opazila kako so starejši otroci nudili pomoč mlajšim ter skrbeli za njihovo varnost. Po prihodu na mlin je otroke pritegnila tekoča voda, ki se je vila po mlinskem kolesu. Nekaj otrok sem povabila, da smo si od bližje ogledali izvir vode, ki je pritekla iz večjega bližnjega skalovja in se naprej vije v potok, ki teče mimo vrtca.