Rešitve

Pred izvedbo samega projekta, sem se sama najprej podučila. Projekt trajnostne mobilnosti sem nato predstavila v razredu in učencem pojasnila, kaj je cilj projekta. Pogovorili smo se o prednostih in slabostih, na podlagi vprašanj, ki sem jih zastavljala. Ker živimo v okolju, kjer v veliki večini ni pločnikov, in ker otroci živijo v oddaljenih vaseh, so sami ugotovili, da morajo prečkati zelo prometno cesto, kar predstavlja problem, da bi prihajali v šolo peš. Tako so se sami, skupaj s starši in z mojimi predlogi znali zelo dobro organizirati in so poiskali varne točke zbiranja, ter nato prihod v šolo peš in enako glede odhoda domov.

Ker imamo v 4. razredu po učnem načrtu vsebine, ki so vezane na teoretični del kolesarskega izpita in med drugim tudi vsebine osnov kartografiranja (načrti in zemljevidi), so učenci narisali svojo pot od doma do šole, ter vanjo vnesli kritične točke na svojo poti. Pogovorili smo se tudi, za kaj so kritične točke, kaj bi bilo potrebno urediti za varno pot. Celotno gradivo, in skice, ki so bile opravljene, smo predstavili koordinatorki projekta.

7.11.2019 – DRU – Ali je moja pot v šolo varna

Učencem sem natisnila letalsko fotografijo šolskega okoliša v obliki sestavljanke (razrez fotografije, ki so jo morali sestaviti in prilepiti v zvezek). Poiskali so svoj domači kraj in nato vrisali pot v šolo. Sledil je grafični prikaz, risba, v zvezek njihove poti v šolo, v katero so nato vrisali tudi kritične in nevarne točke. Vse skupaj se je usklajevalo z učnim načrtom, ter vsebino “načrt”, ki vsebuje vse ustrezne podatke v obliki legende.

• 12. 2019 – Promet

Pričeli smo z obravnavo vsebine o prometu in varnosti na kolesau, kar se je navezovalo na kolesarski izpit. Do 15. 1. smo predelali prometne znake ter onesnaževanje motornih vozil in škodljivosti za okolje. Obravnavali smo prevozna sredstva, ki okolju ne škodujejo (kolo, rolerji, skiroji, …).

9. 1. 2019 – ŠPO – Pohod

V tem času smo bili v šoli v naravi v Dolenji vasi pri Čatežu in opravili pohod v okolici. Opazovali smo, kako so v drugem kraju “opremljeni” z varnostjo ob cesti, ugotavljali pomanjkljivosti in prednosti ter primerjali s svojim domačim krajem. Učenci so ugotovili, da v tem kraju primanjkuje prehodov za pešce in pločnikov za varnejšo pot.

1. Interpretacija izkušnje

Koordinatorka je sklicala sestanek z vsemi, ki smo bili  soudeleženci projekta Trajnostna mobilnost. Seznanila je vse prisotne z bistvom projekta, predstavila cilje in pojasnila način izvedbe. Vsaka razredničarka je o tem seznanila učence posameznega razreda, ter na prvem roditeljskem sestanku še seznanila starše. Starši so brez težav sami predlagali, kako bi otroci naj prihajali v šolo, in se med seboj tudi povezali. Določili smo tudi teden, v katerem smo trajnostno mobilnost izvedli.

Koordinatorka nam je razdelila dnevnike za vsakega otroka posebej ter igralne karte. Z učenci smo pregledali naloge, katere so jih čakale za reševanje. Ogledali smo si tudi karte, predstavila sem njihov pomen  ter način igranja. V tednu izvedbe so učenci karte zbirali in me tudi sproti obveščali, ko so popoldan s starši hodili na daljše sprehode ter si s tem pridobili dodatno karto. Trudili so se za karto zlato jajce, in zadnji dan nam je to tudi uspelo. Veselje in smeh sta bila nepopisna.