Rešitve

Pouk na daljavo nas je postavil pred nove izzive in prilagoditi smo morali svoje delo. Na Srednji šoli Izola poučujem italijanski jezik – začetnike. Ker imajo dijaki italijanščino dve uri na teden, sem se odločila, da bo pouk potekal pretežno v obliki samostojnega dela. Na ta način si je lahko vsakdo določil svoj čas in ritem učenja ter tako prevzel tudi odgovornost za lasten napredek. Na občasnih videokonferencah so si dijaki izmenjali svoje izkušnje, si pomagali, razložili ali pa podali povratne informacije o določeni nalogi. V želji, da bi bili čimbolj samostojni in uspešni ter tako dosegli namene učenja in kriterije uspešnosti, ki smo jih predhodno skupaj oblikovali, sem pri sestavljanju učnih listov vključila  sledeče elemente:

– navodila v slovenščini,

– avtentično gradivo,

– slikovno gradivo ali videoposnetke,

– različne simbole (zvezdica kot simbol za dodatne naloge in  žarnica kot simbol za nasvet, kako lažje osvojiti snov)

– inštrumente za samovrednotenje znanja,

– interaktivne delavne liste za utrjevanje znanja,

– pomagala za priklic „stare snovi“.

Priprava takega učnega lista zahteva od učitelja veliko časa, a bilo je vredno truda, saj so dijaki v analizi ob koncu šolskega leta kot prednosti takega učenja zapisali, da:

– so novo snov odkrivali na zanimive načine,

– so bili bolj samostojni,

– so morali pokazati voljo do učenja novih stvari,

– je bil vedno priložen kakšen videoposnetek, slike,

– so lahko kuhali, izdelovali različne izdelke,

– ni bilo preveč snovi in

– da so si lahko sami organizirali čas.

Izrazili so pa tudi željo, da bi v prihodnje imeli več videokonferenc, na katerih bi skupaj obravnavali slovnico. Menili so, da je le-te zahtevnejša od ostalih vsebin in da pri tem potrebujejo več pomoči.