Ustvarjanje kakovostnih video vsebin na Osnovni šoli Šenčur
V januarju 2026 so se na Osnovni šoli Šenčur začele izvajati novinarske delavnice pod okriljem projekta Časkarji/Newsies. Sodelovali so učenci osmega in devetega razreda. Projekt so zasnovali na Zavodu Časoris, projekt pa sofinancira Evropska unija v sklopu projekta Media Resiliences. Mateja Čelan, novinarka Časorisa ter izvajalka delavnice, je predstavila, kako naj se učenci lotijo snemanja video vsebin. Napotki so bili skrbno predstavljeni, saj se je novinarka osredotočila tako na vsebino predstavitev kot na tehniko snemanja. Veliko so se naučili tudi o kadriranju, še posebno so si morali zapomniti to, da je potrebno pri videih vključiti več kadrov. Učenci so lahko izbirali med pojasnjevalnim, pripovedovalnim videom ali portretom osebe. Novinarka jim je dovolila, da so si izbrali teme po lastni izbiri, kar jih je zelo razveselilo. Učence je tudi opozorila, da morajo paziti, da so vsebinsko prepričljivi, obenem pa, da vključujejo vire, ki so verodostojni.
Najprej so se lotili pisanja scenarijev. Pri tem so potrebovali precej spodbude s strani novinarke in učiteljice slovenščine. Vse scenarije je novinarka skrbno pregledala in učencem le-te vrnila s popravki.
Vse štiri skupine so se odločile za pripovedovalni video. Prva skupina je pripravila zanimivo jed – japonske palačinke. Video je bil duhovit, saj sta imeli dekleti ob pripravi jedi kopico nevšečnosti. Video pa je bil tudi podprt z glasbo in ustreznim slikovnim gradivom. Druga skupina je na duhovit način predstavila, katera šolska pravila je potrebno upoštevati. Odigrali so situacije, ki so v šolskih prostorih prepovedane, a so na naši šoli še vedno pereč problem. Tretja skupina je predstavila čebelarstvo. Vključili so še šestošolca, oblečenega v čebelarski kombinezon, ki je povedal, zakaj so čebele tako pomembne za naš obstoj. Predstavili so tudi sladico iz medu in video ustrezno zaokrožili. Četrta skupina pa je predstavila svoj vidik na skrivnostno izginotje zloglasnega kriminalca D. B. Cooperja. Učenki sta že sam scenarij pripravili zelo skrbno, saj sta vsak kader natančno opisali. Uvodni »hook« je bil dobro izbran, dodali pa sta tudi več grafičnih elementov in fotografij, ki sta jih ustrezno opremili z navedbo avtorstva. Ob koncu videa pa sta povabili gledalce, naj svoje misli zapišejo v komentarje.
Učenci so po priročniku DigComp 2.2 razvijali digitalno kompetenco 3.1 Razvoj digitalnih vsebin, kar pomeni, da smo z ustvarjanjem videov sledili ciljem projekta Inovativna pedagogika 5.0.
Na našem zadnjem srečanju so učenci novinarki Časorisa predstavili svoje končne izdelke. Ovrednotili smo jih ter novinarki obljubili, da jih glede na njen komentar uredimo in pošljemo spletnemu portalu Časoris. Veselimo se trenutka, ko naši videi zaživijo med mladimi gledalci. Vsi udeleženi učenci so lahko pri delu razvijali svoje kreativne ideje, prav tako tudi digitalne kompetence, obenem pa so spoznali, da so verodostojne vsebine še vedno tiste, ki štejejo več kot bilijon všečkov.
Maruša Robida, učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Šenčur

