Rešitve

V skupini 5-6 letnih otrok smo se odločili za izvajanje projekta Z majhnimi rokami do velikih dobrot. Izhodišče za izvedbo projekta je bila sodobnost časa, v katerem živimo, ki je pripeljala do tega, da pretežen del otrok skupine nima razvitih predstav, kako določena hrana pride v trgovino, iz česa in kako je narejena, niti kje se dobi ali kje zraste. Zato smo želeli znotraj projekta podati izkušnje, ki bi razširile njihovo splošno znanje o pridelkih, njihovi pridelavi, predvsem pa predelavi.
Skupaj z otroki in starši smo okvirno zasnovali osnutek projekta, ki vsebuje jesenski, zimski in spomladanski del. V jeseni smo spoznavali jesenske sadne plodove (grozdje, jabolka, slive). V postopku spoznavanja smo spoznavali prostor, kjer določeno sadje zraste, kako je potrebno za določeno sadno drevo skrbeti, kdo je pomemben pri opraševanju, sam razvoj od cveta do ploda, sadje okušali in se spoznali z različnimi načini, kako plod skladiščiti za zimsko ozimnico, ga primerno shraniti ali predelati. Skupaj z otroki smo sušili grozdne rozine in jabolčne krhlje, kuhali slivovo marmelado, kuhali grozdni sok. Na skupnem pikniku obeh oddelkov, kjer smo pekli jabolka in izvedli gibalne naloge na temo jabolka, smo staršem ponudili v pokušino predelane produkte.

V novembru smo se podali v svet spoznavanja čebele, njenega domovanja in njenega pomena za življenje. Povezali smo se s čebelarskim društvom in s strani društva prejeli veliko izobraževalnega in slikovnega gradiva, medu, čebeljega voska, medenjakov, IKT posnetke in osebno predstavitev življenja čebel. Svoje pridobljeno znanje smo poglobili z obiskom Čebeljega sveta. Topili smo čebelji vosek in vlivali svečke, se preizkusili v peki medenjakov, s katerimi smo pogostili starše otrok in sodelovali na natečaju Čebelarske zveze Slovenije. Ob koncu meseca novembra smo pripravili dobrodelni bazar, kjer smo staršem ponudili produkte in izdelke, ki smo jih pripravili v teh dveh sklopih. Zbrani denar smo ob koncu projekta namenili za obisk Živalskega vrta v Ljubljani.

Spomladi smo se podali na pot spoznavanja žita pire. V sodelovanju z lokalnimpodjetjem so otroci spoznali, kaj sploh pira je, jo sejali, zmleli v moko in kosmiče, pekli pirine žemlje, palačinke in medenjake ter se za kosilo okrepčali s pirino rižoto.

Meseca maja in junija pa smo spoznavali spomladanske rastline in njihove zdravilne učinkovine. Nabirali smo jih po travnikih, sušili in kuhali čaj. Spoznali smo tudi bezeg, ki smo ga nabranega odnesli v lokalno podjetje, kjer so ga posušili, iz svežih cvetov pa so nam pripravili ocvrtke.

Preko naštetih dejavnosti smo že med letom otroke spodbudili k okušanju njim manj poznane oziroma ljube hrane, katere določeni posamezniki prej niso želeli poskusiti. S spoznavanjem procesa pridelave in predelave v katerem so bili otroci aktivni udeleženci, so otroci pridobili pozitiven odnos do prehranjevanja.
Skupno načrtovanje z otroki se je izkazalo za pozitivno, saj so imeli otroci več interesa za sodelovanje. Ugotovili so, da za vsakim izdelkom na polici v trgovini, poteka dolgotrajni proces, ki zahteva veliko sodelovanja med različnimi družbenimi storitvami.