Novice

Učenci 3. razreda Osnovne šole Oskarja Kovačiča Škofije so v okviru projekta B-RIN izvedli učni scenarij Prometna zgodba v tabelah in grafih, v katerem so raziskovali promet v svojem okolju ter spoznavali, kako lahko podatke iz resničnega sveta zberemo, uredimo, prikažemo in interpretiramo. Dejavnosti so povezovale spoznavanje okolja, matematiko in računalništvo ter učencem omogočile, da so skozi konkretno izkušnjo razvijali razumevanje podatkov in algoritmov.

Uvodoma so se pogovarjali o pomenu mobilnosti in trajnostnega načina prihoda v šolo. Razmišljali so o različnih prometnih sredstvih, prometnih znakih ter digitalnih napravah, ki urejajo promet, kot so semaforji, elektronske table in radarji. Ob tem so utrjevali razumevanje, da digitalne naprave delujejo po določenih pravilih in pomembno vplivajo na varnost ter pretočnost prometa. S pomočjo preprostega štetja in razvrščanja so že v razredu zbirali prve podatke o načinih prihoda v šolo ter jih skupaj analizirali.

Osrednji del dejavnosti je potekal na terenu. Učenci so se odpravili do varne točke ob cesti v bližini šole, kjer so opazovali promet in s črtičnim zapisom beležili število posameznih vozil. Pri tem so se učili natančnega opazovanja, doslednega zapisovanja in sodelovanja v skupini. Po vrnitvi v učilnico so zbrane podatke uredili v tabelo ter razmišljali o tem, katero prometno sredstvo je bilo najpogostejše in kako bi se rezultati morda razlikovali ob drugem času dneva. S tem so spoznavali, da podatke shranjujemo zato, da jih lahko kasneje analiziramo in uporabimo.

Zbrane podatke so nato pretvorili v stolpčne grafe. Vsak učenec je samostojno izdelal graf na mrežnem papirju, pri čemer so skupaj razjasnili pomen osi, legende in enote prikaza. Ob primerjanju grafov so ugotavljali, kako pomembna sta natančnost in preglednost, da podatki dobijo jasen pomen. V nadaljevanju so razmišljali, kako bi si pri takem delu lahko pomagali z digitalnimi napravami. S pomočjo QR kode so vstopili v spletno aplikacijo, kamor so vnesli svoje podatke, digitalni graf pa se je sproti izrisoval na pametni tabli. Učenci so opazili razliko med ročnim in digitalnim prikazom ter spoznali, da računalnik podatke obdela po vnaprej določenih navodilih in jih lahko trajno shrani.

V zadnjem delu scenarija so znanje o zaporedju korakov prenesli še na načrtovanje varne poti v šolo. Najprej so na mreži z označenimi ovirami načrtovali najkrajšo in najvarnejšo pot s pomočjo puščic, nato pa so z KUBO robotkom sestavljali zaporedje ukazov, s katerimi so ga vodili do cilja. Ob tem so utrjevali razumevanje algoritmov in pomena natančnih navodil, saj je robotek sledil zapisanim ukazom brez dodatnega posredovanja.

Ob zaključni refleksiji so učenci povedali, da jim je bilo najbolj zanimivo opazovanje prometa na terenu in spremljanje nastanka digitalnega grafa. Nekateri so poudarili, da je bilo risanje grafov zahtevno, a so ob digitalnem prikazu lažje razumeli pomen podatkov. Pri delu z robotkom so spoznali, kako pomembno je razmišljati vnaprej in natančno določiti zaporedje korakov. Izrazili so tudi željo, da bi v prihodnje ustvarili digitalno zgodbo o prometu ali posneli kratek video o varni poti v šolo.

Izvedba scenarija je pokazala, da lahko učenci tretjega razreda na konkreten in življenjski način razumejo, kako podatke iz vsakdanjega okolja zberemo, uredimo, prikažemo ter uporabimo za boljše razumevanje sveta. S tem so razvijali digitalne kompetence, logično mišljenje ter odgovoren odnos do trajnostne mobilnosti in varnosti v prometu.