Rešitve

Na Osnovni šoli Ankaran smo v sodelovanju z zunanjimi izvajalci – dijaki izvedli štiriurno učno dejavnost za učence 1. razreda z naslovom Detektivska uganka. Dejavnost je bila zasnovana kot izkustveno in sodelovalno učenje, s poudarkom na razumevanju zaporedij (najprej – potem – nazadnje) in uporabi digitalne tehnologije pri utrjevanju znanja. Učenci so s pomočjo sličic, interaktivnih nalog in skupinskega dela razvijali osnovne elemente algoritmičnega mišljenja ter hkrati krepili digitalne kompetence.

Najprej, potem, nazadnje – učenje skozi zgodbo in razvrščanje

V prvih dveh šolskih urah so učenci v skupinah razvrščali raznolike sličice v logične skupine in jih nato uredili v pravilno zaporedje. Osrednji cilj je bil razumevanje časovnega poteka dogodkov in sposobnost tvorbe povedi, ki opisujejo potek zgodbe. Vsaka skupina je na koncu predstavila en primer, kar je spodbujalo pozorno poslušanje in predstavitvene spretnosti.

V nadaljevanju so učenci z uporabo puščic na interaktivni tabli prikazovali zaporedje dogodkov. Spodbujeni so bili k iskanju različnih možnosti prikazovanja podatkov – s tem so začeli razumevati, da isti proces lahko predstavimo na več načinov.

V zadnjih dveh urah so učenci reševali interaktivne naloge na prenosnih računalnikih. Dijaki so jih predhodno seznanili z nalogami preko pametne table. Otroci so bili razdeljeni v manjše skupine in skupaj sodelovali pri iskanju pravilnih zaporedij dogodkov ter pri oblikovanju povedi. Delo na računalnikih je bilo za večino učencev posebej motivacijsko – učili so se tudi upravljanja z miško in osnovnih digitalnih veščin.

Po zaključku so učenci vsaka skupina poročali o tem, kaj so se naučili, kaj so opazili in kako so reševali naloge.

Učenci so se dejavnosti zelo razveselili. Še posebej so izpostavili, da jim je bilo najbolj všeč reševanje nalog na računalniku in delo s sličicami. Pri tem so ugotovili, kako pomembno je razvrščanje v pravilni vrstni red, saj se lahko zgodba povsem spremeni, če zamenjamo dogodke.

Njihovi odzivi so vključevali izjave, kot so:

• »Najbolj mi je bilo všeč, ko smo lahko reševali naloge na prenosnem računalniku.«
• »Zabaval sem se, ko smo delali v skupini z računalniki.«
• »Meni pa je bilo najbolj všeč, ko smo risali svoje primere.«

Formativna evalvacija je pokazala, da so učenci razumeli navodila, dobro sodelovali in znali razložiti, kaj novega so se naučili. Večina je tudi sama prepoznala, da lahko digitalno tehnologijo uporabljamo tako za zabavo kot za učenje.

Dejavnost Detektivska uganka je primer dobre prakse vključevanja vsebin računalništva in informatike že na razredni stopnji. Učenci so skozi praktične primere razvijali osnovne koncepte algoritmičnega mišljenja, sodelovalnega reševanja problemov in digitalne pismenosti. Preko ustvarjalnega dela in interaktivnih vsebin so spoznali, kako pomembno je zaporedje ukazov, strukturirano razmišljanje in pravilno prikazovanje podatkov. Delo je potekalo sproščeno, sodelovalno in hkrati poučno – to pa je tisto, kar si v učnem procesu najbolj želimo.

Projekt B-RIN sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5) za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.