Lidar in arheološka najdišča.
Učni scenarij za medpredmetno poučevanje z inovativno metodo poučevanja z IKT
Šola: ŠCSG, Gimnazija Slovenj Gradec
Oddelek: ITS – družboslovje (2. in 3. letnik)
| Ime in priimek učitelja | Iztok Zagorc | Predmet 1 | Geografija |
| Ime in priimek učitelja | Vandica Bertoncelj | Predmet 2 | Zgodovina |
| Predmet 1: | Predmet 2: | |
| Mesec in število ur | Oktober, 2 uri | November, 2 uri |
| Tematski sklop | Predstavitev programa Lidar | Iskanje arheoloških najdišč v programu Lidar |
| Digitalna kompetenca | 1.1 Brskanje, iskanje in filtriranje podatkov 1.2 Vrednotenje podatkov in informacij 1.3 Upravljanje podatkov 2.4 Sodelovanje prek digitalnih tehnologij 5.1 Reševanje tehničnih problemov 5.2 Prepoznavanje potreb in tehnoloških rešitev 5.3 Ustvarjalna uporaba digitalnih tehnologij | |
| Raven (1-8) | 1-6 | |
| Opis učne situacije | Učna situacija poteka v okviru medpredmetnega povezovanja zgodovine in geografije. Cilj je, da dijaki spoznajo tehnologijo LiDAR kot sodobno geografsko raziskovalno orodje, razumejo njen pomen pri raziskovanju površja ter prepoznajo njeno uporabnost pri odkrivanju in raziskovanju arheoloških najdišč. Ob tem razvijajo prostorsko predstavljivost, kritično interpretacijo digitalnih podatkov in digitalne kompetence. Pri urah geografije se dijaki najprej spoznajo z osnovami tehnologije LiDAR (Light Detection and Ranging). Učitelj predstavi način delovanja laserskega skeniranja, vrste podatkov, ki jih omogoča, ter prednosti LiDAR-ja pred običajnimi letalskimi ali satelitskimi posnetki. Dijaki se seznanijo z uporabo slovenskega portala LiDAR, spoznajo njegove osnovne funkcije (premikanje po zemljevidu, povečava, izbira slojev, orientacija v prostoru) ter samostojno raziskujejo različne reliefne oblike. Po uvodnem spoznavanju programa dijaki v parih ali skupinah raziskujejo izbrana območja Slovenije. S pomočjo LiDAR-ja opazujejo značilnosti površja, prepoznavajo nenavadne reliefne oblike in razmišljajo, katere bi lahko predstavljale sledove človekove dejavnosti. Pri tem razvijajo sposobnost opazovanja, interpretacije prostorskih podatkov in kritičnega vrednotenja digitalnih informacij. Dejavnost se nadaljuje pri zgodovini. Dijaki v programu LiDAR poiščejo izbrana arheološka najdišča (npr. gradišča, rimske ceste, gomile, utrdbe ali ostanke naselbin) ter jih primerjajo z zgodovinskimi viri in opisom njihovega nastanka. Učitelj predstavi pomen posameznih najdišč ter razloži, kako tehnologija LiDAR arheologom omogoča odkrivanje ostalin, ki jih zaradi vegetacije ali reliefa s prostim očesom ni mogoče opaziti. V skupinah dijaki analizirajo izbrano najdišče, predstavijo njegove značilnosti in razmišljajo o tem, kako sodobne digitalne tehnologije prispevajo k raziskovanju, dokumentiranju in varovanju kulturne dediščine. Zaključijo s skupnim pogovorom o pomenu povezovanja geografskih informacijskih tehnologij in zgodovinskih raziskovalnih metod ter o vlogi digitalnih orodij pri ohranjanju kulturne dediščine. Razvijane kompetence: prostorska predstavljivost, digitalna pismenost, kritično mišljenje, interpretacija prostorskih podatkov, raziskovalne spretnosti, sodelovalno delo, zgodovinska refleksija in komunikacijske spretnosti. Uporabljene digitalne tehnologije: slovenski portal LiDAR, računalnik ali tablični računalnik, PowerPoint (uvodna predstavitev), spletni viri o arheoloških najdiščih, digitalno sodelovanje v skupinah. | |
| Operacionalizirani cilji iz UN (Bloomova ali druga taksonomija) | Dijak opiše osnovne značilnosti in delovanje tehnologije LiDAR. Dijak razloži pomen tehnologije LiDAR pri geografskem in arheološkem raziskovanju. Dijak uporabi portal LiDAR za samostojno raziskovanje izbranega območja in iskanje arheoloških najdišč. Dijak analizira reliefne oblike na LiDAR-posnetkih ter jih poveže z zgodovinskimi podatki o izbranem arheološkem najdišču. Dijak presodi uporabnost tehnologije LiDAR pri raziskovanju in varovanju kulturne dediščine ter svoje ugotovitve utemelji. Dijak pripravi kratko predstavitev izbranega arheološkega najdišča, v kateri poveže podatke iz LiDAR-ja z zgodovinskimi spoznanji. | |
| Opis dejavnosti učečih se (podroben opis doseganja načrtovanih ciljev in razvoja izbrane digitalne kompetence) | 1. šolska ura – Geografija Dijaki spoznajo tehnologijo LiDAR in njeno uporabo pri prikazovanju zemeljskega površja. Učitelj predstavi osnovna načela delovanja laserskega skeniranja, značilnosti slovenskega portala LiDAR ter možnosti njegove uporabe v geografiji, arheologiji in varovanju kulturne dediščine. Dijaki se naučijo osnovnih funkcij programa, orientacije na zemljevidu in uporabe različnih prikazov reliefa. Pridobljeno znanje ustreza ravnema pomnjenja in razumevanja po Bloomovi taksonomiji. Dijaki pomnijo osnovne značilnosti tehnologije LiDAR ter razložijo njen pomen pri raziskovanju površja. 2. šolska ura – Geografija Dijaki samostojno uporabljajo portal LiDAR za raziskovanje izbranih območij Slovenije. S pomočjo različnih prikazov reliefa iščejo značilne oblike površja ter prepoznavajo morebitne sledove človekove dejavnosti. Pri delu uporabljajo funkcije programa, razvijajo prostorsko orientacijo in interpretirajo digitalne prostorske podatke. S tem pridobivajo sposobnosti uporabe znanja. Razvijajo digitalne kompetence na področju iskanja, interpretacije in uporabe prostorskih podatkov ter učinkovite uporabe digitalnih geografskih orodij. 3. šolska ura – Zgodovina Dijaki s pomočjo portala LiDAR poiščejo izbrana arheološka najdišča in jih primerjajo z zgodovinskimi podatki. Ugotavljajo, katere reliefne značilnosti nakazujejo prisotnost nekdanjih naselbin, gradišč, gomil ali drugih arheoloških ostalin ter razlagajo njihov zgodovinski pomen. Pri tem uporabljajo pridobljeno geografsko in zgodovinsko znanje v konkretni raziskovalni situaciji. Razvijajo kompetence uporabe in analize, saj povezujejo digitalne prostorske podatke z zgodovinskimi viri. 4. šolska ura – Zgodovina Dijaki predstavijo ugotovitve o izbranih arheoloških najdiščih ter v vodeni razpravi razmišljajo o pomenu tehnologije LiDAR za raziskovanje in varovanje kulturne dediščine. Utemeljujejo prednosti uporabe sodobnih digitalnih tehnologij pri arheoloških raziskavah ter primerjajo tradicionalne in sodobne raziskovalne metode. Učitelj spodbuja kritično razmišljanje in argumentirano razpravo. Dijaki analizirajo, ovrednotijo uporabnost tehnologije LiDAR in oblikujejo stališča o pomenu digitalnih tehnologij pri raziskovanju preteklosti, s čimer razvijajo višje ravni Bloomove taksonomije – analizo, vrednotenje in ustvarjanje. | |
| Način spremljanja doseganja razvoja DK s povratno informacijo učencem | – Prepoznavanje najdišč na pisnem preizkusu. | |
| Dokazi razvoja digitalnih kompetenc (v povezavi z izbrano ravnjo po DigComp 2.2) | / | |
| Uporabljena digitalna tehnologija | Računalnik. | |
| Refleksija učitelja | Pisne ocene dijakov. | |
| Refleksija učečih se | Pisne ocene dijakov. | |
| Priloge (v povezavi z dokazi razvoja digitalnih kompetenc, npr. izdelki dijakov, dogovorjeni kriteriji…) | / | |
| Uporabljene strokovne podlage | Stephanie Carretero, Riina Vuorikari in Yves Punie, DigComp 2.2 Okvir digitalnih kompetenc za državljane. Osem ravni doseganja kompetenc in primeri rabe (Ljubljana, 2017). | |
Učitelj-ica/predmet: ____Iztok Zagorc, GEOGRAFIJA_______________________________
Navodilo: Pri vsaki trditvi označite z znakom x odgovor (da, delno ali ne), ki vam ustreza. Če to ni mogoče, argumentirajte pod opombe oz. tja zapišite, če bi želeli še kaj sporočiti/komentirati.
| TRDITVE | DA | DELNO | NE | OPOMBE/ KOMENTAR | |
| CILJI | So jasno definirani. | X | |||
| Omogočajo pridobivanje znanj na višjih taksonomskih ravneh. | X | ||||
| KOMPETENCA 21. STOL./ DIGITALNA KOMPETENCA | Prednostna kompetenca je pravilno izbrana glede na predmetnospecifične cilje. | X | |||
| Izbrana kompetenca prevladuje v dejavnostih učencev/dijakov z rabo IKT. | X | ||||
| Za izvedbo tematskega sklopa je izbrana primerna IKT. | X | ||||
| V procesu učenja in poučevanja je IKT smiselno uporabljena. | X | ||||
| Uporaba IKT zagotavlja učinkovitejše uresničevanje ciljev in bolj kakovostno predstavitev vsebine. | X | Gre za dodatno aktivnost. | |||
| IKT se smiselno uvaja po modelu SAMR. | X | ||||
| DEJAVNOSTI Z ELEMENTI FS | Spodbujajo aktivno vključenost učencev/dijakov v učni proces. | X | |||
| Zahtevajo različne miselne procese in kritično razmišljanje učencev/dijakov. | X | ||||
| Podpirajo sodelovalno učenje in učenje drug od drugega (npr. delo v dvojicah, v skupinah …). | X | ||||
| Omogočajo zbiranje raznolikih dokazov. | X | ||||
| Ustrezna povratna informacija. | X | ||||
| REFLEKSIJA | Vsebuje refleksijo učitelja in učencev/dijakov po izvedbi didaktične enote. | X | |||
| Učitelj ovrednoti stopnjo usvojenosti izbrane kompetence (komp. 21. stol./dig. komp.) in načrtuje (opravi razmislek) o usvojitvi naslednje stopnje te kompetence. | X | ||||
| Dodane so priloge, povezane z dejavnostmi (npr. učni, delovni listi, različni dokazi). | X |
Učitelj-ica/predmet: ____Vandica Bertoncelj, ZGODOVINA_______________________________
Navodilo: Pri vsaki trditvi označite z znakom x odgovor (da, delno ali ne), ki vam ustreza. Če to ni mogoče, argumentirajte pod opombe oz. tja zapišite, če bi želeli še kaj sporočiti/komentirati.
| TRDITVE | DA | DELNO | NE | OPOMBE/ KOMENTAR | |
| CILJI | So jasno definirani. | X | |||
| Omogočajo pridobivanje znanj na višjih taksonomskih ravneh. | X | ||||
| KOMPETENCA 21. STOL./ DIGITALNA KOMPETENCA | Prednostna kompetenca je pravilno izbrana glede na predmetnospecifične cilje. | X | |||
| Izbrana kompetenca prevladuje v dejavnostih učencev/dijakov z rabo IKT. | X | ||||
| Za izvedbo tematskega sklopa je izbrana primerna IKT. | X | ||||
| V procesu učenja in poučevanja je IKT smiselno uporabljena. | X | ||||
| Uporaba IKT zagotavlja učinkovitejše uresničevanje ciljev in bolj kakovostno predstavitev vsebine. | X | ||||
| IKT se smiselno uvaja po modelu SAMR. | X | ||||
| DEJAVNOSTI Z ELEMENTI FS | Spodbujajo aktivno vključenost učencev/dijakov v učni proces. | X | |||
| Zahtevajo različne miselne procese in kritično razmišljanje učencev/dijakov. | X | ||||
| Podpirajo sodelovalno učenje in učenje drug od drugega (npr. delo v dvojicah, v skupinah …). | X | ||||
| Omogočajo zbiranje raznolikih dokazov. | X | ||||
| Ustrezna povratna informacija. | X | ||||
| REFLEKSIJA | Vsebuje refleksijo učitelja in učencev/dijakov po izvedbi didaktične enote. | X | |||
| Učitelj ovrednoti stopnjo usvojenosti izbrane kompetence (komp. 21. stol./dig. komp.) in načrtuje (opravi razmislek) o usvojitvi naslednje stopnje te kompetence. | X | ||||
| Dodane so priloge, povezane z dejavnostmi (npr. učni, delovni listi, različni dokazi). | X |