Vodič po orodjih spletne učilnice za učitelje
Spletne učilnice (Arnes učilnice) ponujajo velik nabor orodij, ki jih lahko učitelji uporabijo. Predvsem za nove uporabnike lahko tako velik nabor zmede. Kdaj uporabiti katero? V spodnji preglednici smo na enostaven način povzeli gradivo https://moodletoolguide.net/en/, kjer je za vsako orodje zapisano za katero dejavnost je najbolj uporabno in hkrati, če je za to dejavnost sploh smiselno uporabiti določeno orodje.
Ker je celotna tabela prevelika za prispevek, je v tem prispevku izluščenih nekaj bolj pogostih orodij, ki lahko pridejo prav učitelju pri pouku. V osnovnem prispevku pa je na voljo veliko število opisov orodij in njihove uporabnosti.
Povezava: https://moodletoolguide.net/en/
Kratka predstavitev
V prvi vrstici tabele so navedene morebitne lastnosti posameznega orodja – od leve proti desni – enostavnost uporabe, prenos informacij, ocenjevanje učenja, komunikacija in interaktivnost, sodelovalno ustvarjanje, Bloomova taksonomija.
Kar je predvsem odlično pri tej tabeli je, da eksplicitno zapiše, katera kategorija Bloomove taksonomije pripada posameznemu orodju v Moodlu. Tako lahko učitelj hitro vidi, če prireja svoje učne ure po Bloomovi taksonomiji, ali bo orodje dejansko uporabno pri določenem učnem sklopu.

Nekaj izluščenih vsebin
V prvem stolpcu so zapisane možne aktivnosti, zaradi dolžine prispevka pa niso zapisane vse.
Legenda: poševna pisava pomeni dobro orodje za izbrano kategorijo, običajna pisava označuje, da je orodje sicer uporabno za kategorijo z nekaterimi prireditvami. Odebeljena pisava označuje, da orodje ni najboljše za izbrano kategorijo.
| Enostavnost uporabe | Prenos informacij | Ocenjevanje učenja | |
| Datoteka | Enostavno, kot priponke v emailu. | Od učitelja do učencev. | Pogojno, v primerih dajanja nalog. |
| Mapa | Enostavno, kot priponke v emailu. | Od učitelja do učencev. | Pogojno, v primeru dajanja nalog. |
| Spletna stran | Enostavno, kot spletna stran za besedilo, z možnostjo multimedijskih vsebin. | Enostaven način za posredovanje informacij učencem. | Pogojno, v primeru besedilo s kvizom. |
| Forum | Enostavno, privzete nastavitve so primerne, potrebno je le ime in opis. | Deljenje virov in informacij. Nevarnost izgube informacij ob veliki količini sporočil. | Prilagodljiv, dovoljuje oblikovanje naloge za vrednotenje znanja. |
| Naloga (assignment) | Enostavno, izbira med dvemi tipi nalog. Na voljo tako spletna kot namizna različica. | Razen kontekstualnih informacij, ni namenjeno prenosu informacij. | Da, določimo datum oddaje in maksimalno oceno. Zbiranje nalog in podajanje povratne informacije. |
| Kviz | Zapleteno in časovno zahtevno. Nastavimo kviz in dodajamo vprašanja (po možnosti iz zbirke vprašanj). | Ne, kviz je namenjen izključno vrednotenju znanja in ne posredovanju informacij. | Raznolika izbira tipov vprašanj, kviz je lahko časovno omejen in zaklenjen. Lahko uporabljeno za samodiagnozo. |
| Delavnica | Zapleteno, časovno zahtevno in zahteva dobro pripravo. Postavitev poteka v štirih korakih. | Ne, raje uporabimo drugo orodje. | Da, dovoljuje sovrstniško ocenjevanje pod kontrolo učitelja. |
| Povratna informacija | Enostavno vendar časovno zahtevno. | Ni namenjeno posredovanju informacij. | Da, učenci lahko ocenijo svoje znanje prej in potem. |
| Anketa(survey) | Enostavno, izbira izmed 3 različic: Stališča (attitudes), Pripetljaji (Incidents) in Konstruktivizen (Constructivism) | Ni namenjeno posredovanju informacij. | Ne neposredno, uporabno za pridobivanje povratne informacije za izboljšavo pouka. |
Kratki primeri rabe
V šoli se moramo marsikdaj poslužiti različnih orodij za izvedbo pouka. Velikokrat nam lahko ta orodja pomagajo pri analizi znanja učencev, analizi izvedbe pouka, itd.
Za primer, lahko uporabimo kviz za pridobitev informacij o predznanju in znanju učencev, torej za diagnostično orodje in hkrati tudi za formativno spremljanje učencev.
Povratno informacijo in anketo lahko izkoristimo za pridobitev analize lastnega pouka s strani učencev – lahko ocenimo, kako učinkovit je naš način učenja, na široko, lahko pa se ju poslužimo ob koncu izvedbe nove metode, tehnike ali aktivnost, za pridobitev povratne informacije učencev.
Naloga je običajno orodje učiteljem najbolj prav – je dovolj raznoliko, da dovoljuje izvedbo skorajda poljubne domače naloge, saj dovoljuje nalaganje datotek, tako z učiteljeve kot učenčeve strani. Hkrati pa je relativno preprosto orodje za postavitev, ki ne zahteva veliko priprave – če seveda ne upoštevamo, kar naložimo kot datoteko.
Spletna stran in forum prideta najbolj do izraza pri posredovanju informacij učencem (ali včasih tudi obratno, od učencev do učitelja). Pri tem je seveda potrebno paziti, da spletna stran običajno vodi izven Moodlovih strani in je zato pomembno, da je spletna stran varna (če je seveda nismo izdelali sami, na zaupljivi platformi), hkrati pa, da se lahko na forumu odgovori tudi izgubijo, saj lahko na forum načeloma objavljajo vsi udeleženci spletne učilnice in lahko torej zato pride do poplave informacij.
Delavnica je sicer lahko izjemno učinkovito orodje za izvedbo pouka (tudi na daljavo), saj omogoča učencem učenje v lastnem tempu in hkrati možnost pregleda svojih odgovorov in samocenjevanja. Problem se pri delavnici opojavi, ker je relativno zapleteno orodje, ki od učitelja zahteva veliko časa za pripravo in seznanitev s koraki priprave. Je široko orodje, ki ima za svojo širino tudi ceno.