Rešitve

Na Osnovni šoli Ankaran smo v okviru projekta B-RIN izvedli štiriurno učno dejavnost za učence 1. razreda z naslovom Si za pravljico ali radijsko igro?. Aktivnost je bila zasnovana kot medpredmetno povezovanje vsebin slovenščine, likovne umetnosti ter računalništva in informatike – s poudarkom na razumevanju algoritmov ter zbiranju in prikazovanju podatkov. Učenci so s pomočjo pravljice in radijske igre Volk in sedem kozličkov razvijali logično mišljenje, razvrščanje po vrstnem redu, sodelovalno učenje in ustvarjalno izražanje.

Razvrščanje dogodkov kot osnova algoritma

V prvem delu dejavnosti so učenci poslušali pravljico Volk in sedem kozličkov in si ob tem ogledovali ilustracije. Po poslušanju so s pomočjo slik obnavljali zgodbo, nato pa so v parih sestavljali razrezane ilustracije posameznih dogodkov in jih razvrščali v pravilni vrstni red. Posebna didaktična past je bila v tem, da nekaj ilustracij ni bilo priloženih – učenci so morali sami ugotoviti, da brez manjkajočih delov zgodba ni smiselna, s čimer so spoznali pomen pravilnega zaporedja ukazov in popolnosti informacij.

Sledila je aktivnost zbiranja podatkov o dveh ključnih likih – volku in mami kozi. Učenci so v skupinah beležili čim več značilnosti (izgled, vedenje, dejanja…), nato pa predstavili svoje ugotovitve.

Primerjava pravljice in radijske igre

V drugem delu so učenci poslušali radijsko priredbo zgodbe. Že pred poslušanjem so se pogovorili o načinu aktivnega poslušanja. Po poslušanju so z učiteljevo pomočjo izpolnili Vennov diagram, v katerem so zapisovali razlike in podobnosti med pravljico in radijsko igro. Spoznali so, da se nekatere podrobnosti razlikujejo (npr. kje je mama koza, kako volk spremeni glas), a da se osnovni zaplet in razplet zgodbe ne spremenita.

Učenci so sami predlagali tudi druge oblike prikazovanja podatkov – miselne vzorce, simbole, ilustracije – in tako razvijali sposobnost preoblikovanja zbranih informacij.

Ustvarjalno izražanje in refleksija

V zaključnem delu so učenci izdelali svojo knjigo zgodbe Volk in sedem kozličkov. Vsak je ilustriral ključne prizore in jih razporedil v pravilni vrstni red, pri čemer so ponovno utrjevali koncept zaporedja. Nekateri so ob slikah dodali tudi krajše opise.

Evalvacija je pokazala visoko stopnjo doseženih ciljev. Učenci so samostojno ugotavljali pomen zaporedja, z veseljem analizirali like in zgodbo, ter predlagali inovativne načine prikaza podatkov. Refleksija z učenci je pokazala, da jim je bilo najbolj všeč sestavljanje ilustracij, poslušanje radijske igre in obnavljanje pravljice. Večina je bila tudi zelo zadovoljna z medsebojnim sodelovanjem.

Dejavnost Si za pravljico ali radijsko igro? je primer dobre prakse vključevanja vsebin računalništva in informatike na razredni stopnji skozi literarne vsebine. Učenci so preko znane zgodbe razvijali algoritmično mišljenje, sposobnost razvrščanja, zbiranja in predstavitve podatkov ter sodelovalne spretnosti. Poleg tega so ob pogovoru o vsebini zgodbe spontano odprli tudi vprašanja o kibernetski varnosti, kar kaže na globlje razumevanje sveta okoli sebe in pomena kritičnega mišljenja v digitalni dobi.

Projekt B-RIN sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5) za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.