Novice

Avtorica: Nataša Bodlaj, OŠ Šmarje pri Kopru
Razred: 4. razred
Trajanje aktivnosti: 3 ure
Predmeti: Naravoslovje in tehnika, družba

Kako približati učencem naravoslovne vsebine tako, da jih bodo sami želeli raziskovati, ob tem pa razvijali tudi bralno pismenost, sodelovalno kulturo in računalniško mišljenje? Učni scenarij Skrivnostni svet živali je nastal kot odgovor na to vprašanje.

V treh pedagoških urah so učenci 4. razreda spoznavali vretenčarje in nevretenčarje s pomočjo samostojnega raziskovanja ter različnih iger in nalog. Učenci so se v vlogi »učitelja za pet minut« preizkusili tudi kot predavatelji svojim sošolcem. Posebno pozornost smo namenili živalim iz naše domače pokrajine – Škocjanskega zatoka, Koprskega zaledja in drugih lokalnih naravnih okolij.

Aktivnosti so potekale v obliki samostojnega, sodelovalnega in izkustvenega učenja. Učenci so razvrščali živali, ustvarjali plakate v obliki miselnih vzorcev, reševali naloge z določevalnimi ključi in se preizkusili v vrstniškem vrednotenju. Znanje so preverjali  v didaktičnih igrah, kot sta »Vroči stol« in »Intervju«, ki sta spodbudili sproščeno refleksijo in ponavljanje. 

Ob tem so razvijali veščine algoritmičnega mišljenja (·  Uporaba določevalnega ključa za razvrščanje živali – ta proces sledi logičnim zaporednim korakom. ·  Samostojno delo po navodilih za izdelavo plakatov zahteva upoštevanje določenega zaporedja dela.)

– abstrakcije (·  Učenci izluščijo ključne značilnosti živali pri tvorbi miselnega vzorca in opisu živali. ·  Pri razvrščanju živali v skupine (vretenčarji/nevretenčarji) opazujejo skupne značilnosti in zanemarijo nepomembne podrobnosti.)

– analize in evalvacije (·  Vrstniško vrednotenje opisa živali – učenci ocenjujejo, kako dobro so sošolci opisali izbrano žival. ·  Samorefleksija v igri “Vroči stol”, kjer učenec sam oceni svoje znanje in razumevanje.)  

Učni scenarij je bil za učence zanimiv, aktiven in bogat s priložnostmi za samostojno in ustvarjalno delo. Posebej so izpostavili navdušenje nad določevanjem živali, izdelavo miselnih vzorcev ter igro vlog v obliki intervjuja. Prek različnih metod in pristopov so poglabljali razumevanje naravoslovnih vsebin in razvijali ključne komunikacijske veščine.

Članek je nastal v okviru projekta RAČek, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod, za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.