Spletno nasilje, mladostniki in šola
V Evropskem letu izobraževanja za digitalno državljanstvo poudarjamo, da je v dobi digitalnih tehnologij izobraževanje za odgovorno in varno spletno participacijo ključnega pomena. Na to temo že razmišljajo tudi letošnja gostujoča peresa, ki skozi svoje prispevke osvetljujejo različne vidike digitalnega državljanstva.
Povzetek:
Spletno nasilje je pogost del vsakdanjika mladostnikov, saj se z njim srečujejo ob uporabi družbenih omrežij, sporočilnih aplikacij in spletnih iger. Med mladimi prevladuje medvrstniško nasilje, pri čemer ima pomembno vlogo šola, ki lahko s pogovorom in mediacijo prepreči eskalacijo konfliktov. Raziskava Safe.si iz leta 2024 je pokazala, da je več kot polovica osnovnošolk in dijakinj že doživela spletno nasilje, dekleta pa ob tem doživljajo več čustvene stiske kot fantje. Mladostniki pogosto ne prepoznajo vseh oblik nasilja in ga zaradi pogostosti celo normalizirajo, primanjkuje jim tudi empatije. Za pomoč pri obravnavi tovrstnih primerov je Safe.si pripravil priročnik za šole, ki vsebuje konkretna navodila za prepoznavanje, obvladovanje in ukrepanje.
Spletno nasilje je sestavni del življenja mladostnikov. Z njim pridejo v stik, ko začnejo uporabljati družbena omrežja, aplikacije za sporočanje in igrati nalinijske (ang. online) večigralske videoigre. Med mladostniki prevladuje medvrstniško nasilje. Ker je šola okolje,
kjer se mladi zadržujejo velik del dneva, je lahko tudi okolje, kjer se spori iz spletnega sveta rešujejo ali pa zaostrujejo. Šola kot institucija oz. njeni zaposleni lahko z različnimi oblikami mediacije spore zgladijo in preprečijo, da bi eskalirali.
Safe.si raziskava, izvedena februarja 2024, je pokazala, da je vsaj eno obliko spletnega nasilja že doživelo kar 65 % vprašanih osnovnošolk med 7. in 9. razredom in 55 % osnovnošolcev. V srednjih šolah je situacija podobna, saj je vsaj eno obliko spletnega nasilja doživelo 63 % dijakinj in 54 % dijakov.
Razen nekaj izjem vse oblike spletnega nasilja v večji meri doživljajo dekleta kot fantje. Dekleta nasilje tudi bolj prizadene, medtem ko je fantom v največjih deležih ob tem vseeno ali celo smešno. Osnovnošolke, ki so bile tarče spletnega nasilja, so odgovorile, da so se ob tem počutile stresno (42 %), 37 % jih je bilo jeznih, 35 % zaskrbljenih, 28 % je bilo vseeno, okrog četrtine jih je bilo prestrašenih in prav toliko razburjenih. Vsaka peta zaradi nadlegovanja ni mogla spati, enak delež se jih je počutilo osramočenih in nemočnih. 14 % jih je imelo zaradi tega šolske težave: se niso mogle učiti, ali si niso upale v šolo. Skoraj vsaka deseta (8 %) pa je imela kot posledico spletnega nasilja zdravstvene in telesne težave. Med osnovnošolci pa jih je kar polovica izrazila, da jim je bilo ob spletnem nasilju vseeno, 31 % je bilo smešno, 25 % je bilo jeznih, več kot polovico manj kot deklet jih je bilo pod stresom (18 %). Precej manj jih je bilo zaskrbljenih, vsak peti, prav toliko jih je bilo razburjenih. Po 10 odstotnih točk manj kot deklet jih je bilo prestrašenih ali ni moglo spati.
Pri pogovoru z osnovnošolci in srednješolci na Safe.si delavnicah opažamo, da mladi nekatere oblike spletnega nasilja normalizirajo. Gre predvsem za žalitve in nesramne komentarje. Razlog, ki ga navajajo pa je, da je nasilja toliko, da ga ne razumejo več kot nasilje. Na vprašanje, ali so kljub temu prizadeti, pa odgovorijo pritrdilno.
Pri prepoznavanju spletnega nasilja imajo mladostniki težave. V sklopu delavnic, ki so jih leta 2018 izvedli v okviru projekta Odklikni!, se je pokazalo, da mladi prepoznavajo samo zelo resne in ekstremne odzive na spletno nasilje, kot so npr. depresija, samopoškodovanje in samomor. Bolj prikritih znakov, kot so žalost, jeza, slabo počutje, osamljenost, izločenost, nepripadnost, nespečnost in zaskrbljenost pa ne prepoznavajo kot posledic nasilja. To se ujema tudi s še vedno visoko toleranco do nasilja v slovenski družbi.
Na Safe.si delavnicah opažamo, da mladim manjka empatije. Zaradi tega se pogosto ne zavedajo, da nekomu povzročajo stisko in niti ne vedo, da izvajajo nasilje. Že pogovor, kjer se nasilnemu mladostniku razloži, kaj njegova dejanja pomenijo za žrtev ali pa se skozi igro vlog postavi v vlogo žrtve, lahko reši velik del zapleta. Empatijo je treba razvijati, zato je pomembno, da se o njej z mladimi pogovarjamo.
Šola ima pri reševanju težav, povezanih s spletnim nasiljem, pomembno vlogo. Običajno ima na dosegu vpletene, saj se zelo veliko medvrstniškega nasilja dogaja med učenci šole. Hitro reševanje konfliktov, četudi ne izvirajo iz šolskega okolja, je ključno, da se prepreči razrast konflikta in zaščiti žrtve. Pri tem pa je treba z razgovorom z vpletenimi pridobiti širšo sliko. Konflikti med mladostniki običajno niso črno-beli, temveč pogosto kompleksni, večplastni. Pri tem pa je treba upoštevati, da sta za mlade virtualni svet interneta in fizični svet eno – med njima ne ločujejo. Zato morajo biti tudi pristopi reševanja konfliktov temu prilagojeni.
Veliko je različnih oblik spletnega nasilja in med seboj se lahko prepletajo. Zato se je reševanja sporov pogosto težko lotiti. V pomoč pri obravnavi primerov spletnega nasilja v šolah je Safe.si pripravil priročnik za šole Spletno nasilje: prepoznavanje, obvladovanje in ukrepanje. V priročniku so pojasnila in tudi nasveti, kako obravnavati različne oblike spletnega nasilja in kako naj bi se šola odzvala. Priročnik so prejele vse slovenske šole in verjetno ga boste našli v šolski knjižnici. Priročnik si je mogoče tudi prenesti v elektronski obliki ali naročiti brezplačni izvod:
Marko Puschner, Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede