Spodbujanje digitalnega zdravja in sočutne uporabe spletnih družbenih omrežij
V Evropskem letu izobraževanja za digitalno državljanstvo poudarjamo, da je v dobi digitalnih tehnologij izobraževanje za odgovorno in varno spletno participacijo ključnega pomena. Na to temo že razmišljajo tudi letošnja gostujoča peresa, ki skozi svoje prispevke osvetljujejo različne vidike digitalnega državljanstva.
Povzetek:
Članek predstavlja kratek pregled izsledkov raziskav o učinkih uporabe spletnih družbenih omrežij na različne vidike duševnega zdravja in blagostanja mladih. Predstavljeni so izsledki raziskav, ki nakazujejo, da je uporaba spletnih družbenih omrežij (predvsem taka, ki traja več ur dnevno in nadomešča druge aktivnosti) povezana z negativnimi učinki na akademske dosežke,
kvaliteto spanja, kognitivne zmogljivosti, čustvene težave in drugimi neželenimi izidi. Predstavljenih je tudi nekaj glavnih kritik teh raziskav in v splošnem hipoteze, da spletna socialna omrežja škodujejo zdravju mladih ter ki poudarjajo na pomen osredotočanja na pozitivne učinke zdrave, ustrezne in sočutne uporabe pametnih telefonov, spletnih družbenih omrežij in digitalnih tehnologij na splošno, kot so enostaven in takojšen dostop do najnovejših informacij, učenja in pridobivanja znanja, ter vzpostavljanje novih in ohranjanje obstoječih medosebnih odnosov.
Pregledni članek prav tako naslavlja praktične smernice, ki lahko odraslim, ki se ukvarjajo z mladimi, pomagajo pri spodbujanju psihološko bolj zdrave in varne uporabe spletnih družbenih omrežij in pametnih naprav. Glavni poudarek pri oblikovanju smernic za odgovorno in varno rabo digitalnih tehnologij mladih je, da nikakor nimajo vse vrste uporabe enakih posledic za duševno zdravje, prav tako pa nimajo enakih posledic za različne skupine mladih. Povzeta so priporočila za starše otrok različnih starostnih skupin otrok in mladostnikov, kot jih je predlagala Ameriška Akademija za otroško in mladostniško psihiatrijo.
Za najmlajše otroke je daleč najpomembnejša igra v živo z drugimi otroki in s starši, ki ne more biti ustrezno nadomeščena s pasivnim in individualnim gledanjem spletnih vsebin ali igranjem digitalnih iger (četudi so narejene za otroke). Za zdrav razvoj potrebujejo predvsem ljubeče starše, ki jim zagotavljajo fizično in čustveno varnost, ter veliko časa za prosto igro, prek katere raziskujejo okolje in sebe v interakciji z drugimi. V predšolskem obdobju se zato priporoča zelo omejena raba pametnih naprav, če pa se uporablja, naj bo uporaba zaslonov omejena na ogled edukativnih vsebin, pri čemer naj bo prisoten otrokov skrbnik oz. odrasla oseba. V kasnejših obdobjih so smernice vse bolj splošne, saj so specifike odvisne od točne starosti otroka, njegovih osebnostnih lastnosti, splošnega psihofizičnega zdravja, zmožnosti kritičnega mišljenja in uravnavanja čustev.
Za zaposlene v šolah ter starše je posebej pomembno upoštevati, da je uspešnost reguliranja uporabe pametnih naprav močno odvisna od predhodnega procesa razprave in razvijanja pristnega soglasja in strinjanja v skupnosti, v kateri se omejitve in pravila uvaja, saj je v nasprotnem primeru rezultat lahko močan odpor do ukrepov ter pogosto tudi njihova opustitev. Bistveno sporočilo prispevka »Spodbujanje digitalnega zdravja in sočutne uporabe spletnih družbenih omrežij« avtorice Minee Rutar v publikaciji Sočutni jezik med mladimi je, da je ključno vprašanje predvsem, kako naj mladi in odrasli digitalne tehnologije uporabljajo pametno in sočutno, bolj kot osredotočanje na dihotomno vprašanje, ali uporabo v celoti prepovedati.
Minea Rutar
Celoten članek si preberite v publikaciji spodaj, na straneh 141 do 151.