Novice

Osnovna šola Hruševec Šentjur v letošnjem šolskem letu zaključuje svoje sodelovanje v projektu Inovativna pedagogika 5.0, ki poteka od 1. septembra 2023 in se bo sklenil 30. junija 2026. V preteklih letih je šola dosledno uvajala sodobne pristope poučevanja, nadgrajevala učna okolja ter sistematično razvijala digitalne in raziskovalne kompetence učencev. Zaključno leto projekta tako ni pomenilo začetka sprememb, temveč njihovo poglobitev, nadgradnjo in prenos v vsakodnevno pedagoško prakso.

V letošnjem šolskem letu so se na šoli zvrstile številne dejavnosti, ki so povezovale učence, učitelje in širšo strokovno skupnost. Skupni imenovalec vseh aktivnosti je bilo smiselno vključevanje temeljnih vsebin RIN v pouk in usvajanje digitalnih kompetenc ter spodbujanje aktivne vloge učenca.

Načrtovanje in strokovno usposabljanje učiteljev
Projekt se je pričel z intenzivnim načrtovanjem, pripravo izvedbenih kurikulov in organizacijo delovnih konferenc. Poseben poudarek je bil namenjen strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev, ki so sodelovali na več tematsko usmerjenih delovnih srečanjih. Na uvodni konferenci so bili predstavljeni ključni cilji projekta in naloge za tekoče leto, sledila pa so izobraževanja, namenjena uporabi digitalnih orodij (npr. Canva), njihovi nadgradnji ter praktični rabi interaktivnih zaslonov in VR-očal v povezavi z umetno inteligenco. Posebno pozornost je pritegnila delavnica »Kaj počnejo palčki« dr. Janeza Demšarja, kjer so učitelji spoznavali delovanje modelov umetne inteligence na razumljiv in aplikativen način. Cikel izobraževanj se je zaključil s predstavitvami primerov dobre prakse, ki so jih pripravili učitelji sami.

Učitelji so svoje kompetence nadgrajevali tudi z udeležbo na srečanju t. i. grozdov šol, ki so bila namenjena izmenjavi primerov dobrih praks. Prav tako so sodelovali na mednarodni konferenci ASEF v Mariboru ter nacionalni konferenci Kreativna učna okolja. Pridobljena znanja so vključevala uporabo digitalnih orodij za sodelovalno učenje ter uvajanje inovativnih pedagoških pristopov v učni proces.

Pomemben del aktivnosti so predstavljale hospitacije, kjer so učitelji izmenjevali dobre prakse in reflektirali svoje pedagoško delo. S tem se je krepila profesionalna skupnost in sodelovanje.

Učenje skozi izkušnjo in interdisciplinarnost
Eden ključnih vidikov projekta je bilo učenje skozi izkušnjo. Osmošolci so sodelovali v naravoslovnih dnevih, kot je obisk Centra Noordung v Vitanju, kjer so spoznavali vesoljske tehnologije in njihovo uporabo. Sedmošolci so raziskovali biotsko raznovrstnost vodotoka Kozarice v okviru projekta Life2Rivers, pri čemer so povezovali terensko delo z uporabo digitalnih orodij. Dejavnosti so bile interdisciplinarne in so povezovale naravoslovje, tehnologijo in digitalne kompetence. Učenci so s pomočjo atlasov voda, računalniških orodij in sodelovalnega dela razvijali kritično mišljenje ter sposobnost reševanja kompleksnih problemov.

Temeljne vsebine RIN so učenci dodatno usvajali tudi skozi druge ciljno usmerjene dejavnosti po posameznih razredih. Učenci 6. razreda so se udeležili naravoslovnega dne v Radečah, kjer so spoznavali procese proizvodnje papirja ter delovanje podjetja Muflon. Učenci 4. razreda so obiskali Tehnopark Celje, kjer so skozi interaktivne vsebine nadgrajevali razumevanje znanstvenih in tehnoloških pojavov. V 5. razredu so učitelji samostojno pripravili delavnice RIN, prilagojene starosti in predznanju učencev, s poudarkom na aktivnem učenju. Učenci 9. razreda pa so obiskali Mednarodni obrtni sejem MOS ter Lesarsko šolo v Mariboru kjer so se seznanjali z različnimi poklici, tehnologijami in možnostmi nadaljnjega izobraževanja.

Robotika, umetna inteligenca in sodobne tehnologije v učilnici
Pomemben poudarek projekta je bil na vključevanju robotike in umetne inteligence v pouk. Učenci so sodelovali v dejavnostih, povezanih s First Lego League (FLL), kjer so razvijali inovativne rešitve za realne probleme. Njihovo delo je doseglo tudi širšo prepoznavnost, saj so se uspešno uvrstili na nadaljnja tekmovanja.

Poleg robotike so učenci spoznavali uporabo VR-očal, programiranja v Scratchu ter oblikovanja digitalnih vsebin v Canvi, Sonaudiu in Thinklingu. Mlajši učenci pa so temeljne vsebine RIN usvajali s kodiranjem in dekodiranjem, z gradnjo algoritmov s kockami, rabo Huffmanovega in Geo-drevesa itd. Takšne aktivnosti so prispevale k razvoju digitalne pismenosti in ustvarjalnosti, hkrati pa so učence pripravljale na izzive sodobne družbe.

Odgovorna in varna raba tehnologije
Pomemben poudarek projekta je bil namenjen tudi varni in odgovorni rabi digitalnih tehnologij. Učenci so sodelovali v delavnicah Safe.si, kjer so razvijali odgovoren odnos do digitalnega okolja, spoznavali spletni bonton ter se učili ustreznega vedenja in ravnanja na spletu. Poseben poudarek je bil namenjen tudi ustvarjanju varnih gesel ter odgovornemu upravljanju z gesli za različne digitalne storitve in portale. Učenci so se seznanili z osnovami varovanja osebnih podatkov, prepoznavanja spletnih tveganj ter pomenom kritične presoje informacij na internetu. S tem so krepili digitalno pismenost ter razvijali kompetence za varno, odgovorno in premišljeno uporabo tehnologije v vsakdanjem življenju.

Trajnostni vpliv projekta na izobraževalni proces
Aktivnosti v okviru projekta Inovativna pedagogika 5.0 so pomembno prispevale k modernizaciji pouka ter krepitvi kompetenc učencev in učiteljev. Projekt je pokazal, da je z ustreznim načrtovanjem, sodelovanjem in uporabo sodobnih tehnologij mogoče ustvariti spodbudno učno okolje, ki podpira razvoj ustvarjalnih, kritično mislečih in digitalno pismenih posameznikov.

Projekt tako ne predstavlja zgolj časovno omejene pobude, temveč dolgoročno usmeritev šole k sodobnemu, vključujočemu in kakovostnemu izobraževanju, kjer tehnologija postaja smiselno orodje za učenje in razvoj. Tako so učitelji bolj pripravljeni na spremembe učnih načrtov, ki se uvajajo že v naslednjem šolskem letu, kjer so vključene digitalne kompetence po vertikali. Projekt se tako ni končal, ampak ga živimo še naprej.