Novice

Scenarij je bil zasnovan kot detektivska zgodba, kjer so učenci stopili v vlogo digitalnih detektivov in skozi tri pedagoške ure zbirali, obdelovali ter analizirali podatke, da bi razrešili skrivnost izginotja robotka Ronija.

V prvi pedagoški uri so učenci zbirali in obdelovali besedilne podatke, kot so šifrirana besedila s Huffmanovo kodo ter podatki v binarni obliki. Učitelj jim je pojasnil razliko med podatkom in informacijo ter kako organizirati datoteke v drevesne strukture map. Učenci so se razdelili v skupine, kjer je vsak član prevzel določeno vlogo, kot so vodja skupine, zapisnikar in digitalni detektiv. Skupine so nato reševale uganke, dešifrirale besedila in iskale namige o lokaciji robotka.

V drugi pedagoški uri so učenci analizirali slikovne in zvočne datoteke. Slikovne datoteke so obdelali z invertiranjem barv, povečevanjem podrobnosti in prilagajanjem kontrasta, da so razkrili skrite informacije. Zvočne datoteke so obdelali z obratom zvočnega posnetka in prilagoditvijo višine tona, da so razbrali skrita sporočila. Na podlagi novo pridobljenih podatkov so dopolnili razpredelnico iz prve delavnice in ugotovili, da večja količina zbranih podatkov vodi do natančnejših analiz in boljših napovedi.

V tretji pedagoški uri so učenci vizualno prikazali zbrane podatke z različnimi vrstami grafov in tabel. Razmišljali so, kateri način prikaza je najprimernejši za njihov problem, ter na podlagi končne analize podatkov sklepali, kje bi se robotek Roni lahko nahajal. Svoja sklepanja so utemeljili in preverili, ali njihovi zaključki držijo. Učitelj jim je predstavil alternativne metode sklepanja, da je razširil njihovo razumevanje podatkovne analize. Učenci so se nato odpravili v tisti del šolskega prostora, za katerega so na podlagi zbranih in analiziranih podatkov sklepali, da se tam nahaja izgubljeni robotek Roni.

Učni scenarij kot primer dobre prakse je učencem omogočil aktivno in raziskovalno učenje skozi zanimivo detektivsko zgodbo, ki je spodbujala radovednost in sodelovanje. Dejavnosti so bile zasnovane tako, da so povezovale različna področja znanja – od logičnega razmišljanja in dela s podatki do uporabe digitalnih orodij. Učenci so delali v skupinah, kjer so se učili drug od drugega, kar je krepilo sodelovalne veščine. Poleg tega je naloga vključevala realne probleme, kar je učence spodbujalo k razmišljanju, kako podobne pristope uporabiti v vsakdanjem življenju.

Projekt MARiNKA sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.

#NextGenerationEU #MVI #UP