6 držav, 6 šol – ena skupna nit: učenec v središču učnega procesa

Mobilnosti strokovnih delavcev in učencev Osnovne šole Dobje v okviru Akreditacije 2024-27 so po prvem letu omogočile vpogled v raznolike pedagoške in organizacijske prakse šestih šol iz šestih različnih držav. Predmet opazovanja se je poleg na cilje opazovanja nanašal tudi na kritičen razmislek o možnostih prenosa dobrih praks v obstoječi šolski sistem.
Kljub kulturnim in sistemskim razlikam so udeleženci mobilnosti kot skupni imenovalec izpostavili močno personaliziran pristop, visoko raven slišanja otrok ter fleksibilnost pri načrtovanju časa, prostora in dejavnosti. Učenci aktivno sodelujejo pri soustvarjanju učnega procesa, kjer je poudarek na razvijanju samostojnosti, sodelovanju in odprti komunikaciji.
Posebno pozornost udeležencev je pritegnila dosledna uporaba naravnih in recikliranih materialov, strukturirana postavitev kotičkov (tudi digitalnih), odprtost učilnic ter umirjeno, estetsko urejeno učno okolje z zvočno izolacijo in bogatim zelenjem. Delo na vrtu je bilo v več primerih vključeno kot sestavni del vsakodnevnih dejavnosti, kar spodbuja trajnostno razmišljanje in povezanost z naravo.
Kot izrazito razliko glede na domači sistem so strokovni delavci zaznali visoko zahtevnost nekaterih vsebin v zgodnjem otroštvu.
Opazovanja kažejo, da kakovostni premiki niso nujno povezani z več sredstvi, temveč z drugačnimi prioritetami: čas je namenjen poglabljanju, ne hitenju; pravila temeljijo na smislu, ne na nadzoru; otrok ni prejemnik znanja, temveč aktivni soustvarjalec.
Izkušnje iz tujine posledično odpirajo vprašanja: Kako lahko obstoječi prostor bolje prilagodimo otrokovim interesom? Kaj pomeni odprta učilnica – fizično in v prenesenem pomenu? In predvsem – koliko poslušamo otroke in koliko zaupamo v njihove zmožnosti?
Potencial za prenos ni le v metodah, temveč v miselnosti.

Pripravila: Nataša Gobec, prof.