Novice

V drugem letu izvajanja projekta B-RIN so na OŠ Oskarja Kovačiča Škofije sodelovali štirje inovativni oddelki, dva oddelka 1. razreda in dva oddelka 4. razreda. V vsakem oddelku smo izvedli štiri učne scenarije, s katerimi so učenci razvijali znanje s področja računalništva in informatike, kot so algoritmi, programiranje, podatki, analiza, omrežja, varnost na spletu ter načrtovanje in reševanje problemskih situacij.

Delo na projektu se je začelo v septembru, ko smo načrtovali in usklajevali projektne aktivnosti, oblikovali projektne skupine ter začeli z razvojem učnih scenarijev. Učiteljski tim je sodeloval na številnih usklajevalnih in izobraževalnih srečanjih, kjer smo podrobneje spoznavali vsebinski načrt projekta in raziskovali možnosti za vključevanje medpredmetnih povezav. Projekt smo predstavili tudi staršem učencev 1. in 4. razreda ter pridobili njihovo podporo za sodelovanje. Ob tem smo oblikovali prve osnutke scenarijev, kot so »Na poti z Rdečo kapico« in »Poti do cilja«, s katerimi smo uvedli področji algoritmov in programiranja.

V oktobru smo v obeh oddelkih 4. razreda izvedli prvo izvedbo učnih scenarijev, ob tem pa pripravili učna gradiva, evalvacijska poročila in zbirali povratne informacije otrok. Učitelji so se intenzivno posvečali analizi izvedenih dejavnosti, testiranju novih orodij in razvoju učnih pripomočkov, kot so aplikacije, učni listi in konkretni materiali.

V novembru smo projektne dejavnosti razširili še na 1. razred, kjer smo izvedli prvi učni scenarij na temo digitalnih naprav. Učenci so preko igre, pogovora in praktičnih nalog razvijali razumevanje delovanja naprav in pomena sledenja ukazom. Projektne aktivnosti smo predstavili na mednarodni konferenci I-CERI v Seviliji, kjer smo sodelovali s predstavitvijo plakata – https://library.iated.org/view/BALOH2024DES Decembra pa smo projektne aktivnosti predstavili na Arnesovi mreži znanja.

V 4. razredu smo januarja izvedli drugo izvedbo scenarijev, kjer so učenci spoznavali virtualni zemljevid in orientacijo s pomočjo GPS-a. Sledila je evalvacija in načrtovanje izboljšav, medtem ko smo v 1. razredu vzporedno oblikovali nova gradiva in izvedli testiranja aktivnosti. Pripravili smo kartice z ukazi, mreže, gobeline, slikovna navodila in druge pripomočke, s pomočjo katerih smo učencem omogočili razumevanje osnov programiranja na konkreten in igriv način.

V februarju smo izvedli drugo izvedbo dejavnosti za učence 1. razreda, ki so skozi aktivnosti, kot so igranje vlog programerja in robota, risanje po navodilih ter gibanje po mreži razvijali logično sklepanje, prostorsko orientacijo in razumevanje zaporedij. Po izvedbi smo ponovno zbrali povratne informacije, opravili evalvacijo in načrtovali nadgradnje za pomladne mesece. V tem obdobju smo ves čas skrbeli za usklajevanje aktivnosti, podporo učiteljem, pripravo poročil in sprotno dokumentiranje dela. Sodelovali smo tudi na izobraževanjih, kjer smo nadgrajevali znanja, povezana s projektno vsebino, ter se povezovali z drugimi udeleženci projekta na državni ravni.

Od marca do maja smo nadaljevali z izvajanjem učnih scenarijev v vseh oddelkih. V vsakem mesecu smo izvedli po dva nova scenarija: v 4. razredu so učenci razvijali znanje skozi teme animacije, programiranja brez uporabe naprav in reševanja problemskih situacij, v 1. razredu pa so z uporabo robotkov, ukazov, barvnih vzorcev in gibanja razvijali razumevanje pravilnega zaporedja korakov. V tem času so potekala redna delovna srečanja, kjer smo skupaj analizirali opravljeno delo, se odzivali na potrebe učiteljev, pripravljali in posodabljali učne materiale, snovali nove aktivnosti ter ob vsakem zaključku izvedbe opravili evalvacijo in refleksijo. Poseben poudarek smo namenili sodelovanju med člani projektnega tima, izmenjavi dobrih praks ter pripravi prispevkov za objave in zaključna poročila.

Maj je bil čas zaključevanja in diseminacije. Izvedli smo samoevalvacijo opravljenega dela, pripravili predloge za nadgradnjo projektnih vsebin v prihodnjem šolskem letu ter predstavili projekt staršem na svetu staršev. Aktivnosti smo predstavili tudi na zaključni konferenci, kjer smo strnili vtise in učinke dela ter opozorili na priložnosti, ki jih tak projekt odpira za razvoj poučevanja in učenja v sodobnem šolskem prostoru.

Celoletno sodelovanje v projektu B-RIN je potekalo v duhu timskega dela, inovativnosti in stalnega izboljševanja. Skozi premišljeno načrtovane in izvajane učne scenarije smo učencem omogočili aktivno in ustvarjalno učenje vsebin računalništva in informatike, prilagojeno njihovi starosti in razvojnim zmožnostim. Otroci so se učili skozi gibanje, igro, sodelovanje in raziskovanje – in pri tem razvijali razumevanje, ki presega šolske zidove.