Novice

Beseda komunikacija je zelo širok pojem. Številni avtorji  so zapisali različne definicije. Kos pravi, da je komunikacija je proces izmenjave podatkov in informacij za medsebojno sporazumevanje. Komuniciranje poteka z besedami, gibi, mimiko, in je veliko več kot le pogovarjanje. Tudi molk je oblika komuniciranja. Komunikacija je vedno dvosmeren proces, saj je povezana s sočasno medsebojno zaznavo in hkratno medsebojno izmenjavo sporočil.  Služi izmenjavi informacij in usklajevanju mnenj, vplivanju na drugo osebo oziroma več oseb, reševanju problemov in nesoglasij in  vzdrževanju stikov in razvoju odnosov.

Komuniciranje se po različnih kriterijih tudi deli v različne skupine.  Komunikacijski model sestavljajo štiri sestavine: pošiljatelj, prejemnik, sporočilo in komunikacijska pot. Sporočilo, ki ga pošiljatelj odda, mora biti jasno in razumljivo. Medosebno komuniciranje pa je proces, kjer potekajo te vse štiri sestavine hkrati.

Znotraj  zaposlenih v izobraževalnih ustanovah se vsakodnevno ustvarjajo medosebni odnosi in pozitivna komunikacija je nujna za ohranjanje le-teh. Dlje časa, ko smo zaposleni, bolj spoznavamo druge, ki skupaj z nami ustvarjajo klimo. Zavedati se moramo, da vsak človek individuum, vsak ima svoje želje, prepričanja …

Na naši šoli smo bili vključeni v projekt Bralna pismenost in ena izmed naših prednostnih nalog je bila klima med sodelavci šole. Videli smo, da je to ključnega pomena za uspešno vodenje in sobivanje  v vzgojno-izobraževalni ustanovi. Raziskava je bila narejena leta 2020.

Na OŠ I je sodelovalo pri anketnem vprašalniku 72 zaposlenih, 19 moških in 53 žensk. Največ anketiranih zaposlenih je starih med 30 in 49 let. Na šoli je največ zaposlenih od 16 do 20 let, sledijo zaposleni, ki so na šoli od 11 do 15 let, 21 let in več  je na šoli 9 zaposlenih, najmanj pa je zaposlenih do 5 let. Zaposleni med sabo največ komuniciramo osebno in preko e-pošte. Anketirani so mnenja, da je komunikacija med sodelavci dobra, to je odgovorilo kar 45 zaposlenih. 21 anketiranih pa komunikacijo med sodelavci ocenjuje kot zelo dobro.

Vzrok za slabo komunikacijo vidijo anketirani v slabih medosebnih odnosih. Tega na naši šoli ne opažajo. Pride pa vsekakor ko kakih konfliktnih situacij, ki pa se uspešno rešijo.  Brez konfliktov ni razvoja medosebnih odnosov, zato jih moramo sprejemati in sprotno reševati.  Vsak ima pravico izraziti svoje mnenje, misli in čustva. Ob povratni informaciji pa pridobimo mnenje drugih.

Pri komunikaciji med zaposlenimi večina anketiranih ne bi spreminjala ničesar, 9 anketiranih bi izboljšalo odnose,12 pa sredstva obveščanja. Na naši šoli se zaposleni poslužujemo oglasne deske, predvsem dnevnih obvestil, internetne strani. Šolski računalničar obvestila, ki se tičejo vseh, razpošlje na elektronske naslove. To so predvsem skupne konference, izobraževanja. Tudi učitelji med sabo velikokrat komuniciramo preko elektronske pošte. Tu naj omenim navodila za nadomeščanja, vabila na strokovne aktive …

Zanimiv je rezultat, da je kar 38 zaposlenih mnenja, da si med sabo pomagajo le nekateri sodelavci, čeprav jih kar 34 meni, da si pomagamo vsi med sabo. Kje se vidi ta pomoč sodelavcu?  Najbolj je izrazita znotraj posameznega aktiva. Konkretno učitelji slovenščine si med sabo pomagajo pri organizaciji šolskih prireditev, tekmovanj, … Vsako mnenje je dobrodošlo  in ti lahko pomaga pri posameznih odločitvah.

Našo šolo je vodila takrat že tretji mandat ravnateljica. Nisem pričakovala drugačnih rezultatov, saj je zelo izrazito, da se je velika večina zaposlenih z ravnateljico zelo dobro razumela. So  izjeme, ki se sproti rešujejo, kajti ravnateljica je oseba, ki ima rada urejene odnose, ki temeljijo na odkritosti in korektnosti.  Do teh izjem pa prihaja zaradi nejasnega izražanja, neupoštevanja navodil nadrejenega ali pa tudi zaradi preobčutljivega reagiranja zaposlenega.

Kar 48 anketiranih je mnenja, da medosebni odnosi vplivajo na komunikacijo med zaposlenimi.

Albert Einstein je dejal, da je človek družabno bitje do zadnjega atoma. Iz lastne izkušnje vemo, da so medsebojni odnosi realna potreba vsakogar izmed nas, saj omogočajo druženje, pogovor, delitev, skupne aktivnosti … in v njih zadovoljujemo nekatere svoje potrebe, na primer potrebo po bližini, varnosti, pogovoru. Vsi ljudje hrepenimo po izpolnjujočih odnosih, vsi si želimo, da bi bili v dobrih odnosih z ljudmi, ki so nam blizu in s katerimi preživimo velik del svojega življenja. Želimo si spoštljive, pravične, tople in ljubeče odnose, v katerih bi bili drug drugemu v pomoč in oporo.

9 anketiranih je mnenja, da ravnateljica med zaposlenimi ne dela razlik, 24 jih meni, da redko in 39 zelo pogosto. Dober vodja ves čas dela na sebi ter izpopolnjuje svoje veščine in znanja. Veščine, ki delujejo pri enem vodji, morda ne bodo pri drugem. Pa vendar za voditeljstvo na katerem koli področju vseeno veljajo neka univerzalna pravila, s katerimi, če se jih držim, ne more zgrešiti.

Zaključimo lahko z mislijo, da se mora vsak zaposleni  potruditi, da prispeva dobremu vzdušju na šoli. S tem, da zna prisluhniti, se prilagajati, biti strpen. Skratka mora se pogovarjati. Za to pa je zadolžen vodja/ ravnateljica, da sklicuje redne mesečne sestanke vodij aktivov, kjer se določene problematike izpostavijo. Skupaj pa se poiščejo rešitve za nadaljnje delo. Vodje aktivov sklicujejo člane svojih aktivov … informacije krožijo in iščejo se skupne rešitve. Ne smemo pa pozabiti tudi na druženje izven delovnega časa, kajti tudi taka srečanja lahko prispevajo k boljšim medosebnim odnosom. Na naši šoli so to skupinski izleti, prednovoletna zabava, razne športne aktivnosti.