Lahko videoigrice otroke naučijo ravnanja z denarjem?
Verjemite, da so otroci, ki so se aktivno vključili v projekt finančnega opismenjevanja FINA-PISMA, sprva brez zadržka pritrdili temu provokativnemu vprašanju.
Potem pa so morali v dveh skupinah o tem razpravljati in svoja mnenja tudi argumentirati. Skupina ZA je bila zelo majhna, štela je le tri predstavnike, same zagrizene igričarje. Bili so prepričani, da bodo delo opravili zlahka, da imajo na vsak argument PROTI zagotovo trden protiargument.
Toda skupina PROTI, nekoliko številčnejša, je delo opravila več kot odlično. Našli so odlične dokaze, da to ni povsem res (čeprav so tudi sami v začetku pritrdili vprašanju mentorice).
Izpostavili so naslednje:
- delo z denarjem (seveda govorimo o virtualnih, igričarskih »valutah«) je v igricah zavajajoče – zlahka prideš do denarja, zato ga brez večjega premisleka in posledic zapravljaš;
- mnogo igric te z denarjem nagradi za slaba dejanja, zato je nemogoče trditi, da te nauči ravnanja z denarjem v realnosti;
- kadar v igrici porabiš ves denar, pač počakaš, opraviš nekaj nalog in denar že dobiš nazaj na »račun«;
- pogosto je treba virtualno valuto kupiti s pravim denarjem;
- igrice te bolj navajajo brezsmiselnega zapravljanja kot varčevanja.
Udeleženci so tako zaključili z ugotovitvijo, da sicer zelo dobro ločijo resnični svet od virtualnega, res pa ob koncu niso več tako suvereno trdili, da te igrice naučijo razsodnega ravnanja z denarjem.