Novice

Biti učiteljica ima svoj čar, biti mama še večjega. Ko pa ti dve funkciji v praksi združiš, zna biti prav fino.

Res fino, dokler svoje vloge učiteljice ne igraš prepogosto doma. Tako vsaj pravita moja otroka. »Čisto po učiteljsko…« ali »Ja, ja, to lahko tvojim učencem govoriš…«. Sama sem prepričana, da mi moje učiteljske veščine pomagajo pri vzgoji lastnih otrok, pogosto pa sem tudi kot mama bosa in nimam ustreznih prijemov. Takrat se zanesem na občutke, na moža in njegovo racionalnost ter na zdravo kmečko pamet.

V šoli pa se pogosto zavem, da ob vseh zakonih, pravilnikih, pisnih preizkusih, govornih nastopih, težavah z mladostniki, ven pokuka mama v meni. Takrat gre lažje. Otroci čutijo empatijo, vedo, da so slišani, da mi je mar zanje. Morda kdo pride samozavestno k meni in želi že drugič prestaviti govorni nastop, ker se z mano res da vse dogovoriti… No, tokrat pa več ne bo šlo.