Novice

Avtorica: Nataša Bodlaj, OŠ Šmarje pri Kopru

Razred: 4. razred
Predmeta: Matematika in družba
Trajanje aktivnosti: 3 pedagoške ure

V četrtem razredu osnovne šole smo se pri pouku lotili posebne učne izkušnje, ki združuje geometrijo, poznavanje domače pokrajine in osnovne veščine računalniškega mišljenja. Učni scenarij Matematični popotnik v domači pokrajini je bil zastavljen medpredmetno, s poudarkom na matematiki in družbi, vključeval pa je tudi uporabo didaktičnega robota KUBO,  hkrati pa nadgradil prostorsko predstavo, sodelovalne veščine in računalniško mišljenje.

Osrednji matematični pojem, ki smo ga obravnavali, je bila daljica – kot najkrajša pot med dvema točkama. Učenci so preko nalog na učnih listih utrdili razumevanje in risanje daljic, nato pa znanje prenesli v konkretno situacijo: na mreži so z robotkom KUBO programirali poti med točkami, s čimer so krepili prostorsko predstavo, logično razmišljanje in načrtovanje.

Sledilo je delo z zemljevidom domače pokrajine, kjer so učenci uporabili pridobljeno znanje za povezovanje krajev s pomočjo daljic. Razmišljali so o zračnih razdaljah, merili dolžine in ugotavljali, ali so poti med kraji res ravne. Zanimivo je bilo, ko so učenci prišli do spoznanja, da pot v naravi pogosto ni ravna – čeprav jo na zemljevidu lahko tako predstavimo.

 Naloge so bile prilagojene stopnji zahtevnosti – od enostavnih ravnih poti do optimizacije poti z najmanj premiki. Posebna pozornost je bila namenjena povezavi teorije z vsakdanjimi izkušnjami otrok in grajenju mostu med abstraktnim razumevanjem geometrijskih pojmov ter realnim svetom.

Med izvedbo dejavnosti so učenci aktivno razvijali komponente računalniškega mišljenja: abstrakcijo (iz konkretne poti (robot gre iz točke A do točke B) prepoznajo splošno pravilo – daljica je najkrajša pot med točkama), algoritmično razmišljanje (sestavijo zaporedje ukazov, ki vodijo robota po poti in iščejo najkrajše zaporedje ukazov za učinkovito rešitev naloge; risanje daljice z dano dolžino vključuje natančen zaporedni postopek, ki vključuje uporabo geometrijskega orodja), prepoznavanje vzorcev (razumejo, da se robot premika vedno po istem postopku – 1 ukaz = 1 kvadratek) ter evalvacijo rešitev.

 Z delom v parih so gradili kompetence sodelovanja, komunikacije in vzajemne pomoči, saj so naloge v učnih listih reševali skupaj in jih tudi predstavili sošolcem.

Evalvacija in refleksija sta pokazali, da so učenci dobro usvojili pojem daljice in se učinkovito znašli pri risanju poti ter uporabi robota. Večina je uspešno prepoznala povezavo med geometrijskimi potmi in domačim prostorom. Izziv je predstavljalo iskanje optimalnih poti in razumevanje, da v realnem svetu poti niso vedno ravne.

Učni scenarij Matematični popotnik v domači pokrajini je učencem ponudil bogato, raznoliko učno izkušnjo. Združil je matematične pojme, digitalno tehnologijo in vsebine družbe ter omogočil razvoj ključnih spretnosti za prihodnost. Tovrstni pristopi dokazujejo, da se učenci največ naučijo takrat, ko znanje povezujejo z resničnim življenjem – še posebej, če jih na poti spremlja simpatični robot.

Članek je nastal v okviru projekta RAČek, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod, za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.