Novice

Tretješolci na OŠ Lava v Celju  so v okviru projekta FINA-PISMA povezali učne vsebine spoznavanja okolja (SPO), likovne umetnosti (LUM) in matematike (MAT). Združili so okoljsko ozaveščenost, ustvarjalnost in finančno pismenost .

Učno uro smo pričeli s pogovorom o odpadkih, onesnaževanju in vplivu vsakodnevnih navad na okolje. Učenci so razmišljali, koliko embalaže vsak dan zavržemo ter kam odpadki potujejo, ko zapustijo naš dom ali šolo. Nato so učenci delili lastne izkušnje o ponovni uporabi materialov. Ugotovili smo, da ponovna uporaba ni nekaj neznanega, temveč jo mnogi že vključujejo v vsakdanje življenje ter da s takšnim ravnanjem zmanjšujemo količino odpadkov in hkrati skrbimo za okolje.

V nadaljevanju smo si z učenci ogledali primer končnega izdelka – drobižnico iz tetrapaka. Učence je presenetilo, kako lahko embalaža za mleko ali sok postane majhna denarnica. Najprej smo se pogovorili o samem materialu – tetrapaku ter zakaj  je ponovna uporaba le tega smiselna.

V nadaljevanju smo jim predstavili kako bodo izdelali drobižnico iz tetrapaka, ki ne bo le izdelek za šolsko polico, temveč njihov uporaben predmet.

Uro smo nadaljevali z ustvarjanjem in izdelovanjem – najprej so tetrapak obrezali in očistili. Označili so si linije pregibov in oblikovali osnovo za drobižnico. Pri tem so razvijali natančnost, prostorsko predstavo in ročne spretnosti. Poseben del ustvarjalnega procesa je bila dekoracija. Drobne denarnice so okrasili z barvnimi lepilnimi trakovi, vzorci, nalepkami in osebnimi simboli. Učenci so nato izbirali različne načine zapiranja – ježke, gumbe ter tako prilagodili izdelek svojim željam. Vsak izdelek je bil unikaten.

Dejavnost smo povezali tudi s finančno pismenostjo. Pogovarjali smo se o pomenu varčevanja, načrtovanja in postavljanja ciljev. Vsak učenec si je izbral majhen, dosegljiv cilj – na primer knjigo, družabno igro, ustvarjalni material ali drobno izkušnjo, ki si jo želi. Nato je vsak oblikoval preprost varčevalni načrt: razmislil je, koliko denarja potrebuje, kako dolgo bo varčeval in na kakšen način. Učenci so razmišljali, kje lahko prihranijo kakšen evro ali cent ter kako lahko z majhnimi, rednimi koraki dosežejo svoj cilj.

Drobižnica iz tetrapaka tako ni postala le likovni izdelek, temveč simbol premišljenega odnosa do virov – tako materialnih kot finančnih. Učenci so iz odpadnega materiala – tertrapaka, ki bi sicer končal v smeteh – izdelali uporaben, nov, estetski izdelek, ki ga bodo lahko uporabljali v vsakdanjem življenju. Učenci so domov odnesli uporaben predmet, ki je primer premišljenega odnosa do okolja in denarja, a ima hkrati pomembno sporočilo, da lahko z majhnimi dejanji ustvarjajo pozitivne spremembe.