Novice

V okviru projekta FINA-PISMA smo v prvem razredu OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica vsebine finančne pismenosti smiselno povezali z medpredmetnim učenjem, pri čemer smo izhajali iz literarne obravnave pravljice o Mačku Muriju. Zgodbo smo nadgradili z izkustvenim učenjem, saj so učenci Murijevo mesto poustvarili tudi v razrednem okolju.

V okviru likovne umetnosti so učenci izdelovali denarnice, napise za trgovine ter različne izdelke, namenjene prodaji. Na ta način je v razredu nastalo simulirano okolje »Murijevega mesta«, ki je vključevalo različne prodajalne, gostinski obrat ter banko. Učno okolje je omogočalo konkretno izkušnjo ekonomskih procesov na ravni, prilagojeni starosti učencev.

Učenci so prevzemali različne vloge – vlogo prodajalcev in kupcev. Prodajalci so oblikovali tematske prodajalne (npr. draguljarna, slaščičarna, cvetličarna, frizerski salon, gostilna in knjigarna) ter določali cene izdelkov. Kupci so pred začetkom nakupovanja obiskali razredno banko, kjer so si izposodili simbolni znesek denarja. Ob tem so se podpisali, kar je predstavljalo uvajanje odgovornosti za izposojena sredstva in razumevanje osnovnih finančnih obveznosti.

Sledila je simulacija nakupovalnega procesa, pri kateri so učenci načrtovali porabo denarja, sprejemali odločitve ter spremljali svoje nakupe. Poseben poudarek je bil na razumevanju kroženja denarja, saj so morali učenci izdelke po zaključku aktivnosti vrniti in prejeti denar nazaj, da so lahko poravnali obveznosti do banke. Po prvem delu dejavnosti so učenci zamenjali vloge, kar je omogočilo celovitejše razumevanje obeh perspektiv.

Refleksija učencev je pokazala visoko stopnjo vključenosti in razumevanja. Učenci so opazili, da so bile prodajalne z nižjimi cenami bolj obiskane, kar kaže na začetno razumevanje vpliva cen na povpraševanje. Nekateri so izpostavili zadovoljstvo ob uspešni prodaji, drugi pa so izrazili skrb glede vračila izposojenega denarja, kar odraža razvoj občutka odgovornosti. Pojavile so se tudi situacije izgube denarja, ki so predstavljale dodatno učno izkušnjo.

Dejavnost je odprla tudi prostor za obravnavo socialnih veščin. Učenci so reflektirali pomen vljudne komunikacije, saj so prodajalci opozorili na neustrezno vedenje nekaterih kupcev (npr. pomanjkanje pozdrava in slovesa). S tem so učenci razvijali tudi kompetence spoštljivega medosebnega komuniciranja.

Skozi igro so učenci razvijali temeljne elemente finančne pismenosti, matematične spretnosti (osnovno računanje), načrtovanje porabe, občutek odgovornosti ter socialne kompetence. Simulacija Murijevega mesta je predstavljala učinkovit primer izkustvenega učenja, ki učencem omogoča povezovanje šolskega znanja z vsakdanjimi življenjskimi situacijami.