RAČek – Pikijev zabaviščni park
V okviru projekta RAČek smo pripravili dejavnost, ki otroke na naraven način uvaja v svet računalniškega mišljenja s pomočjo LEGO Coding STEM kompleta. Otroci skozi načrtovanje in gradnjo železniške proge ter zabaviščnega parka raziskujejo osnovne koncepte programiranja, kot so zaporedje, ukazi in logične povezave. Pri tem uporabljajo barvne ukaze, ki jih LEGO vlak prepoznava, kar omogoča konkretno in takojšnjo povratno informacijo.
Dejavnost je zasnovana tako, da spodbuja tudi sodelovanje, komunikacijo in jezikovni razvoj preko uporabe slikovnih kartic in skupinskega dela. Na ta način se povezujejo različna področja kurikula: matematika, tehnika, jezik in družba.
| Naslov učnega scenarija Oblikujte kratek, privlačen naslov učnega scenarija. | PIKIJEV ZABAVIŠČNI PARK |
| Povzetek učnega scenarija Na kratko predstavite učno aktivnost. Povzetek naj bo dovolj informativen, da bralec hitro razume bistvo scenarija, a hkrati kratek in jedrnat. | Dejavnost se začne z uvodom v obliki kratke zgodbe o Pikiju, ki se z vlakom odpravi v zabaviščni park preverit, ali vse deluje, kot je treba. Zgodba otroke spodbuja k domišljijskemu razmišljanju in jih uvaja v osrednjo temo dejavnosti – gradnjo zabaviščnega parka s STEM kompletom LEGO Coding. Otroci so nato povabljeni, da skupaj sestavijo železniško progo in postaje zabaviščnega parka. Dejavnost se nadaljuje z vključitvijo slikovnih kartic, ki pomagajo pri širjenju besedišča (npr. vlak, železniška postaja, vrtiljak, strojevodja, sprevodnik itd.), podpirajo izražanje in razumevanje, še posebej pri otrocih z različnimi jezikovnimi zmožnostmi. Otroci nato preizkušajo barvne ukaze, ki jih prepoznava LEGO vlak, in ob tem spoznavajo osnovne koncepte računalniškega mišljenja. Dejavnost celostno povezuje področja matematike, jezika, tehnike in družbe ter v ospredje postavlja raziskovanje, sodelovanje in razvoj računalniškega mišljenja na razvojno ustrezen in igriv način. |
| Ključne besede (do 3 ključne besede) Ključne besede naj zajemajo bistvene pojme, ki opisujejo vsebino učnega scenarija. | STEM komplet v predšolskem obdobju, kodiranje, računalniško mišljenje |
| Licenca dostopnosti in uporabe učnega scenarija | |
| VIZ | Vrtec Pedenjped, Ljubljana |
| Avtor(ji) učnega scenarija na VIZ (navedeni po abecednem vrstnem redu) | Jožica Veit in Jelena Letić |
02 KONTEKST IZVEDBE IN PRIPRAVA
| Starost otrok/učencev Navedite, za katero starostno obdobje v vrtcu/razred v OŠ je aktivnost načrtovana. | 3 do 4 leta |
| Trajanje izvedbe Navedite predvideno trajanje izvedbe aktivnosti (pedagoške ure). | 3 pedagoške ure |
| Viri za oblikovanje priprave Npr. spletne strani, e-knjige in članki, zvočni posnetki, videoposnetki, interaktivni spletni viri, fizični viri (npr. monografije, učbeniki). Bodite pozorni na avtorske pravice, strokovno oziroma znanstveno ustreznost uporabljenih virov. Viri naj ne bodo starejši od 10 let. | Agrawal, V., & Sureka, A. (2017). Setting the Foundation for Scientific Inquiry and Computational Thinking in Early Childhood using Lego Machines and Mechanism Education Kit. arXiv preprint arXiv:1801.06042. https://arxiv.org/abs/1801.06042 Legama. (n.d.). Predšolski program – STEM. Pridobljeno 23. aprila 2025, s https://legama.si/predsolski-program/ LEGO Group. (2018). Coding Express: Vodič za učitelje (Set 45025). LEGO Education. https://education.lego.com |
03 NAMEN IN UČNI CILJI (OPERATIVNI)
| Namen Namen je širša opredelitev učnih ciljev in ne podrobno opisovanje aktivnosti. Opiše naj, kaj z dejavnostmi želite doseči. Poudarite glavne učne cilje, razvoj spretnosti in kompetenc. Namen naj bo splošen in naj zajame širši kontekst uporabe učnega scenarija. | Namen učnega scenarija je, spodbujati razvoj računalniškega mišljenje na starosti primeren način. Dejavnosti spodbujajo razumevanje zaporedja, logičnega sklepanja in reševanja problemov z uporabo barvnih ukazov za načrtovanje poti vlaka. Hkrati krepijo matematično razmišljanje, jezikovne spretnosti in sodelovanje. Namen je celostna podpora učenju skozi igro, s poudarkom na raziskovanju, ustvarjalnosti in timskem delu. Preko konkretne izkušnje otroci spoznavajo osnovne koncepte Lego STEM kompleta. Otroci v procesu krepijo tudi sodelovanje, komunikacijo, širijo besedišče, ustvarjalnost, prostorsko predstavo ter pridobivajo začetno razumevanje algoritmičnega razmišljanja. |
| Medpodročno/medpredmetno povezovanje Navedite področja/predmete, ki jih boste v učni aktivnosti medsebojno povezali. | Matematika, tehnika in tehnologija, jezik, umetnost, družba. |
| Učni cilji (operativni) : Opredelite operativne učne cilje vsakega področja/predmeta, ki jih boste v aktivnosti medsebojno povezali. Zapišite, katero področje ima nosilno/poudarjeno /podporno vlogo. | Nosilno področje: Matematika in računalniško mišljenje – LEGO STEM Coding Operativni cilji: Otrok razume in uporabi preprosta zaporedja ukazov (ustavi, spremeni smer, prižgi luč itd.). Otrok predvidi posledice danega ukaza (vzrok–posledica, če uporabi rdeč ključ, se vlak ustavi). Otrok zazna napako v zaporedju in poišče rešitev. Otrok oblikuje preprosto zaporedje ukazov za dosego cilja (algoritemsko razmišljanje). Podporno področje: Jezik Operativni cilji: Otrok posluša in razume zgodbo o Pikiju, ki je skrbnik zabaviščnega parka in jo uporabi v nadaljevanju dejavnosti. Otrok razume pomen novih besed, povezanih z vlakom, postajami in ukazi s pomočjo slikovnih kartic. Otrok opisuje postopke (npr. pot vlaka, posamezne postaje parka) z enostavnimi povedmi. Otrok aktivno uporablja novo besedišče v igri in pogovoru s sovrstniki. Poudarjeno področje: Tehnika in tehnologija Cilji: Otrok uporablja elemente LEGO kompleta za sestavo funkcionalne poti. Otrok preizkusi delovanje vlaka in razume osnovno logiko barvnih kartic. Otrok eksperimentira z različnimi rešitvami in preizkuša njihovo učinkovitost. Podporno področje: umetnost Operativni cilji: Otrok sestavlja konstruktorje (progo, vlak, postaje zabaviščnega parka iz lego kock.) Otrok razvija finomotorične spretnosti. Otrok razvija domišljijo. |
| Komponente računalniškega mišljenja Označite, katere komponente RM ste naslovili z aktivnostjo. | Abstrakcija Algoritem Prepoznavanje vzorcev Dekompozicija Evalvacija |
| Razvijanje računalniškega mišljenja Pojasnite, iz katerega dela učne aktivnosti je to razvidno. | Načrtovanje poti vlaka z barvnimi ukazi – abstrakcija: otroci določajo zaporedje barvnih ploščic, s katerimi usmerjajo gibanje vlaka. Pri tem razvijajo algoritemsko razmišljanje – oblikujejo korake, ki vodijo do cilja. Algoritem : otrok oblikuje zaporedje ukazov za določeno pot (načrtuje korake, ki vodijo do cilja, npr. načrtuje pot vlaka od železniške postaje do vrtiljaka). Prepoznavanje vzorcev: otrok prepozna ponavljajoča se zaporedja ukazov in predvideva njihovo delovanje. Evalvacija – otrok preizkusi rešitev, opazuje, ali vlak deluje pravilno, in po potrebi prilagodi ukaze. |
04 AKTIVNOST
| Metode in oblike poučevanja ter učenja npr. projektno učenje, izkušenjsko učenje, sodelovalno učenje, drugo (navesti), delo v paru … | Metoda razlage, demonstracije, opazovanja, eksperimentiranja, igre vlog, pogovora, sodelovalnega učenja, aktivnega učenja. |
| Material Potrebni didaktični pripomočki, oprema, material za izvedbo učnega scenarija | Lego Education Train set 45025, slike s karticami za širjenje besedišča, lutka Piki, kot osredni lik zgodbe. |
| Koraki izvedbe aktivnosti oz. metodični postopek Natančno opredelite predvidene korake aktivnosti in za vsak korak predvidite čas. | Uvodna motivacija – zgodba o zabaviščnem parku (10 min) Otrokom predstavim kratko zgodbo: Piki se z vlakom odpravi v zabaviščni park, da preveri, ali vse naprave delujejo pravilno. Kmalu ugotovi, da park še ni pripravljen za obiskovalce, zato za pomoč pri pripravi vlaka, postaj in naprav prosi otroke. Jezikovni del – poimenujemo, pripovedujemo (20 min) Otroci z uporabo slikovnih kartic spoznajo nove besede. Spodbujamo uporabo novega besedišča med dejavnostjo. Delo v skupinah – načrtovanje poti vlaka (30 minut) Otroci sestavijo progo, preizkusijo delovanje vlaka in po skupinah sestavijo postaje zabaviščnega parka. Raziskovanje kompleta (45 min) Otroci raziskujejo dele kompleta – tirnice, vlak, barvne ukaze in kocke za sestavljanje. Preizkušajo, kako sestaviti progo in kako vlak reagira na barvne ploščice. Spodbujamo samostojno raziskovanje z odprtimi vprašanji (primer: Kaj mislite, kaj se bo zgodilo, če dodamo to barvo?), vodimo pogovor o opazovanju in spodbujam logično razmišljanje. Otroci načrtujejo pot vlaka, jo sestavijo in sproti preizkušajo ter popravljajo, spoznajo delovanje vlaka in pomen posameznih barvnih ploščic (rdeča = ustavi, modra = spremeni smer, rumena = zvok itd.). Pri tem nudimo podporo in usmerjamo učenje. Utrjevanje pridobljenega znanja (10 min) Otroci preizkušajo nove možnosti poti, spreminjajo ukaze in medsebojno izmenjujejo ideje in spoznanja. Utrjevanje, refleksija, evalvacija (20 min) Po zaključeni dejavnosti se ob sestavljenem zabaviščnem parku in progi pogovorimo o novih spoznanjih. Otroci predstavijo svoje postaje zabaviščnega parka in povedo, ali uspejo pomagati Pikiju pri obratovanju parka. Pogovorimo se o tem, kaj jim je bilo všeč, kaj so se novega naučili, in skupaj ponovimo ukaze, ki jih uporabljajo na poti. |
05 EVALVACIJA, REFLEKSIJA
| Evalvacija Opišite situacije, na podlagi katerih lahko sklepate, da so se v procesu učenja začeli realizirati zastavljeni cilji. Pri katerih elementih dejavnosti so bili otroci/učenci uspešni/delno uspešni ali neuspešni? Katere cilje so otroci/učenci dosegli in katerih mogoče ne, zakaj?Kako/na kakšen način ste preverjali doseganje ciljev? | Situacije, kjer lahko sklepamo, da so se cilji uspešno začeli uresničevati so, da so otroci načrtovali pot vlaka tako, da so izbrali ustrezne barvne ukaze, uspešno so popravljali pot ali ukaze, če vlak ni naredil želenega dejanja. Otroci so v pogovoru razložili, kako in zakaj so nekaj sestavili oz. spremenili, če je bilo potrebno. Med dejavnostjo so otroci aktivno sodelovali pri sestavljanju, dogovarjanju in skupnemu iskanju rešitev.Uspešni so bili pri načrtovanju poti vlaka, kjer so samostojno predlagali zaporedje postaj in aktivno sodelovali pri sestavljanju proge. Pri uporabi barvnih ploščic so jih znali povezati z vsebino zgodbe. Med seboj so se znali dogovarjati in izmenjevati ideje. Delno uspešni so bili pri razumevanju vzročno-posledičnih povezav, kjer mlajši otroci niso prepoznali, zakaj vlak ne reagira kot želijo, ker so izbrali napačno mesto za barvni ukaz. Potrebovali so usmeritve odraslih, da so začeli barvne ukaze razumeti. Mlajši otroci so bili manj uspešni pri samostojnem prepoznavanju vzorcev, npr. povezava med zaporedjem barv in logiko zgodbe je bila za nekatere prezahtevna brez podpore odraslega.Doseženi cilji: Otroci razumejo osnovne ukaze, barvne kartice uporabijo pri kodiranju. Ob igri so razložili , da vlak vsakič ob določeni barvi naredi enako dejanje (rdeča – ustavi se, zelena – spremeni smer itd.) Skozi celotno potovanje vlaka so razdelili pot manjše korake (začetek poti, prva postaja, tunel, postanek pri vrtiljaku, postanek na bencinski postaj itd.) Uspešno so sodelovali v skupini, se usklajevali in izmenjavali ideje. Pokazali so razumevanje simbolov in uporabljali nove besede v kontekstu igre. Za mlajše otroke je bila povezava med ukazom in odzivom vlaka prezahtevna in so potrebovali dodatna pojasnila in podporo odraslega. Spremljali smo, kako otroci načrtujejo zaporedje poti, uporabljajo barvne ukaze in rešujejo probleme, če vlak ne sledi načrtovani poti. Opazovali smo, ali znajo logično pojasniti svoje odločitve in preverili razumevanje z vprašanji ( npr. Zakaj si tukaj dodal modro ploščico?) Po končani dejavnosti smo se pogovorili o tem, kaj so sestavili, kako so se odločali in kaj bi naslednjič naredili drugače. Skupaj smo preverili ali pot vlaka sledi zgodbi, ali je logična in funkcionalna. Spremljali smo, kako otroci sodelujejo, si izmenjujejo vloge, rešujejo nesoglasja in kako to vpliva na skupno rešitev. S pomočjo slikovnih kartic smo preverili novo pridobljeno besedišče, ki so ga sami vključevali v komunikacijo. |
| Refleksija z učečimi se Refleksija izvedbe dejavnosti skupaj z otroki/ učenci (izhodišča pogovora z učečimi se) Kaj je bilo otrokom/ učencem všeč in zakaj – zapis izjav otrok. Kaj so otroci/ učenci po njihovem mnenju spoznali, ugotovili? S kom in kako so sodelovali? Kako so se počutili, kaj so doživljali? Kaj bi spremenili?Zapišite pobude in predloge ter komentarje otrok/učencev, ki so jih dali oziroma izrazili v procesu izvedbe in evalvacije. | Po zaključeni dejavnosti smo se ob sestavljenem zabaviščnem parku in progi pogovorili o dejavnosti. Zastavljali smo odprta vprašanja: Kaj vam je bilo danes najbolj všeč? Najbolj mi je bilo všeč, da imamo novo železnico in super vlak. Jaz sem zgradila vrtiljak in se je vlak tam ustavil, ker smo dali rdeč ukaz, da so otroci lahko vrteli na vrtiljaku. Najbolje je bilo, da smo lahko spreminjali kam gre vlak. Kaj so otroci po njihovem mnenju spoznali, ugotovili: Otroci so s ponosom pokazali svoje konstrukcije. Znali so opisati svoje odločitve in povezovali barvne ukaze s konkretnimi dejanji. V refleksiji so večinoma opisovali dogajanje, nekatere pa smo spodbudili k razmišljanju o razlogih za svoje izbire (npr. zakaj si postavil ploščico prav tam). S kom in kako so sodelovali: Sodelovali so skupno, v manjših skupinah in v parih, pri sestavljanju proge in postaj zabaviščnega parka, pri postavljanju barvnih ukaznih kartic, pri skupnem reševanju napak in iskanju rešitev, pri menjavi vlog, na različnih postajah zabaviščnega parka. Kako so se počutili, kaj so doživeli: Navdušeno, veselo, zainteresirano. Ponos, ko so predstavili svoje rešitve skupini. Radovednost, kaj se bo zgodilo ob postavitvi različnih ukazov z barvnimi karticami. Razočaranje, ko vlak ni šel po načrtovani progi, s pomočjo vrstnikov in odraslih ter vztrajnostjo smo poiskali rešitev. Kaj bi spremenili: Da bi vlak imel tudi doma, z njim bi se igral tudi moj bratec. Všeč bi mi bilo, če bi bil vlak zelo hiter. Da bi imeli še večji zabaviščni park, tudi sladoled. Dejavnost je otrokom omogočila, da so bili aktivni ustvarjalci zgodbe in reševalci problemov. Počutili so se uspešne in motivirane. Kombinacija igre, gradnje in tehnologije je prispevala k visokemu zanimanju, saj so izrazili željo, da imamo kotiček, kjer se lahko z vlakom igrajo vsak dan. |
| Profesionalna refleksija Profesionalna refleksija načrtovanje in izvedbe: Na podlagi izvedbe ocenite ustreznost načrtovanja in izvedbe procesa učenja ter poučevanja za otroke v skupini/ učence v razredu. Kaj ocenjujete kot uspešno načrtovano, in kaj bi spremenili oziroma dopolnili? Kako ste prilagodili aktivnost glede na starost, razvojne značilnosti, (pred)znanje, kulturne in jezikovne ter druge značilnosti otrok? Zakaj je izvedba dejavnosti lahko primer dobre prakse? Kje ste imeli največ težav in katere predloge izboljšav predlagate? | Refleksija izvedbe aktivnosti Ustreznost načrtovanja in izvedbe procesa učenja: Načrtovana dejavnost je bila uspešna in ustrezna, primerna za starostno skupino 3 do 4 leta. Dejavnost je otrokom omogočila, da so bili aktivni, ustvarjalni in samostojni pri reševanju nalog, sodelovali so v skupinah in se učili skozi izkušnjo. V uvodnem deli smo ob zgodbi primerno uporabili slikovne kartice na omenjeno temo, ki so pripomogle k širjenju in utrjevanju besedišča. Otroci so nove izraze uporabljali v kontekstu igre, kar je pripomoglo k povezovanju med jezikom, mišljenjem in delovanjem. Kartice so predstavljale tudi vizualno oporo pri izražanju, kar je pripomoglo k večji vključenosti vseh otrok, ne glede na njihove jezikovne zmožnosti. Rdeča nit z zgodbo o zabaviščnem parku, je otrokom omogočila povezovanje gradnje, simbolnih ukazov in logičnega razmišljanja. Uporaba LEGO seta je smiselno podprla učenje skozi igro, gradnjo, testiranje in popravljanje. Prilagoditev aktivnosti glede na značilnosti otrok: Dejavnost je bila primerno prilagojena razvojni stopnji in starosti otrok, potekala je preko igre, raziskovanja in eksperimentiranja. Otrokom ni bila podana rešitev, ampak so jo poiskali sami, z jasnimi in konkretnimi elementi. Slikovne kartice so bile opremljene z jasnimi in univerzalnimi podobami (vlak, tirnice, tunel, strojevodja, vrtiljak, zabaviščni park itd., ki so podprle jezikovno razumevanje tudi pri otrocih, ki slovenščine še ne govorijo tekoče. Otrokom je bilo omogočeno preizkušanje, ponavljane in popravljane, poudarek je bil na procesu, ne na rezultatu. Zakaj je dejavnost primer dobre prakse: Dejavnost spodbuja razvoj računalniškega mišljenja na razvojno ustrezen način, predznanje in jezikovne kompetence otrok. Otroci se učijo skozi aktivno igro, ki je hkrati strukturirana in odprta. Spodbuja med področno povezovanje, kjer otroci razvijajo računalniško in matematično mišljenje, jezikovne spretnosti ter socialne veščine. Uporaba slikovnih kartic spodbuja vključenost vseh otrok, tudi tistih z manj razvitimi jezikovnimi in socialnimi veščinami. Težave in predlogi izboljšav: Največ težav so imeli otroci pri začetnem razumevanju funkcij, kar so z dodatnim preizkušanjem, dovolj časa in usmerjanja odraslih uspešno osvojili. |