Preskoči na glavno vsebino

Novice

POMEN FORMATIVNEGA SPREMLJANJA ZA DOLGOROČNI SPOMIN

POVZETEK

Ker živimo v svetu prekomernega potrošništva, instant družbe in individualizma sta nenehno spremljanje otrokovega napredka v znanju in varno ter spodbudno učno okolje, v katerem bo otrok lahko razvijal vse svoje sposobnosti in ne nazadnje tudi vse talente, nujno potrebna v današnjem šolstvu. Sproten in merljiv rezultat v znanju lahko dosežemo s formativnim spremljanjem, ki ga izvajamo v varnem in spodbudnem učnem okolju.

Formativno spremljanje je tisto, kar je ključno in nujno potrebno za napredek v znanju učencev. S formativnim spremljanjem se ukvarjam že dlje časa, saj mi ocena pri pouku predstavlja zgolj odraz trenutnega znanja in stanja otroka, ne pa tudi njegovo dejansko znanje. Sprotna spremljava pa je pomembno orodje, s katerim spremljamo in merimo otrokov napredek. Z združenjem formativnega spremljanja in varnega ter spodbudnega učnega okolja pa je napredek učencev še večji, saj lahko sami spremljajo svoj napredek, prav tako pa se dobro počutijo pri usvajanju nove snovi, ponavljanju in utrjevanju ter nenazadnje tudi pri preverjanju le-tega. Pri učencih, ki so upoštevali učiteljeve nasvete formativnega spremljanja,  je bil transfer znanja iz kratkoročnega v dolgoročni spomin veliko uspešnejši kot pri učencih, ki le-teh niso upoštevali.

Ključne besede: formativno spremljanje, varno in spodbudno učno okolje, napredek, transfer znanja, kratkoročni in dolgoročni spomin

UVOD

Nenehno spremljanje otrokovega napredka v znanju in varno ter spodbudno učno okolje, v katerem bo otrok lahko razvijal vse svoje sposobnosti in ne nazadnje tudi vse talente, sta nujno potrebno v današnjem šolstvu.

Živimo v svetu prekomernega potrošništva, instant družbe in individualizma, kjer je ljudem  pomembno, kako bodo uspeli sami in njihovi najbližji ter je zanimanje za širšo družbo na zelo nizki ravni. Današnje generacije otrok so osredotočene zgolj nase in na stvari, ki se dogajajo tukaj in zdaj, zanimivo je samo, kar je opazno takoj, zato je še posebej pomembno, da so tudi rezultati v znanju vidni sproti, da je napredek pri otroku opazen in merljiv. Sproten in merljiv rezultat v znanju lahko dosežemo s formativnim spremljanjem, ki ga izvajamo v varnem in spodbudnem učnem okolju.

S formativnim spremljanjem se ukvarjam že vrsto let, saj je sprotna spremljava pomembno orodje, s katerim spremljamo in merimo otrokov napredek. Za objavo članka sem se odločila, ko sem v prejšnjem šolskem letu 2021/2022 poučevala dovolj številčno in reprezentativno generacijo otrok, ki bi jo bilo smiselno statistično obravnavati in rezultate predstaviti, letos pa z njimi izobraževanje nadaljujem. V svoji raziskavi bom predstavila, kakšni so bili rezultati celoletnega usvojenega znanja v 4. razredu pri matematiki pri deklicah in dečkih ter to usvojeno znanje primerjala z znanjem, ki so ga izkazali po treh mesecih v 5. razredu. Sledila bo analiza grafičnih prikazov in interpretacija rezultatov.

TEORETIČNE OSNOVE

Britanca Paul Black in Dylan Wiliam sta prva predstavila svoje ideje formativnega spremljanja in jih podprla z raziskavami, ki sta jih obširno predstavila javnosti, pri čemer sta poudarila predvsem aktivno vlogo učenca v učnem procesu, ki prinaša kakovostno in trajno znanje.

Dylan Wiliam (2013, str. 123) opredeljuje formativno spremljanje kot nekakšen »most med učenjem in poučevanjem«, pri čemer so povratne informacije izrednega pomena za učenčev napredek. Pri formativnem spremljanju izpostavlja uporabo petih »ključnih strategij«:

  1. razjasnitev, soudeleženost pri določanju, razumevanje namenov učenja in kriterijev za uspeh;
  2. priprava takšnih dejavnosti v razredu, s katerimi je mogoče pridobiti dokaze o učenju;
  3. zagotavljanje povratnih informacij, ki učence premikajo naprej;
  4. aktiviranje učencev, da postanejo drug drugemu vir poučevanja;
  5. aktiviranje učencev za samoobvladovanje njihovega učenja.

Tako je bilo v zadnjih letih formativno spremljanje vpeljano tudi v slovensko šolstvo, s čimer se je začelo »novo obdobje šolstva«, ki temelji na sprotnem spremljanju učenčevega znanja in povratnih informacijah učitelja in ne zgolj na ocenjevanju. V Sloveniji se že več kot desetletje s problematiko ukvarja Natalija Komljanc (2008), ki formativno spremljanje opredeljuje kot pedagoški dialog za skupno učiteljevo in učenčevo spremljanje, kontroliranje in usmerjanje razvoja učenja posameznika, z namenom izboljšati učinek učenja v procesu in vrednost naučenega ob koncu učenja.

V podporo formativnemu spremljanju je prav tako pomembno varno in spodbudno učno okolje, v katerem se učenec lahko osredotoča zgolj na pridobivanje in izkazovanje znanja, pri čemer se počuti dobro.

Mitja Muršič (2018) pravi, da je telesna, psihosocialna in institucionalna varnost nepogrešljiva spodbuda za zaželeno vedenje vseh na šoli, zato ni pomemben le prenos znanja na učenca, temveč tudi kako se otrok v šolskem okolju počuti.

Jana Grah idr. (2019) so v priročniku Vključujoča šola opredelili spodbudno učno okolje kot šolsko, razredno in domače učno okolje. V šolsko okolje spada predvsem vzdušje na šoli in kakovost sodelovanja med učitelji. Pod razredno okolje uvrščajo pričakovanja učencev, odnose in sodelovanje med njimi ter učiteljevo delo, vodenje razreda in njegovo vrednotenje. Kot domače okolje opredeljujejo predvsem povezovanje staršev s šolo in pomoč otroku pri pripravi na pouk.

David Istance in Hanna Dumont (2013, str. 285) sta učinkovito učno okolje predstavila kot tisto:

  • »ki postavlja učenje v središče, spodbuja zavzetost za učenje in omogoča učencem, da se dojemajo kot učenci;
  • v katerem je učenje socialno in pogosto sodelovalno;
  • ki je v večji me usklajeno z motivacijo učencev in pomembnostjo čustev;
  • ki je zelo občutljivo za individualne razlike, vključno s predhodnim znanjem;
  • ki je zahtevno za vsakega učenca, vendar brez čezmernega obremenjevanja;
  • ki uporablja vrednotenje, usklajeno s cilji, z močnim poudarkom na formativni povratni informaciji;
  • ki spodbuja horizontalno povezanost med dejavnostmi in predmeti v šoli in zunaj nje.«

RAZISKAVA

S formativnim spremljanjem se ukvarjam že vrsto let, saj mi ocena pri pouku predstavlja zgolj odraz trenutnega znanja in stanja otroka, ne pa tudi njegovo dejansko znanje. Formativno spremljanje pa je tisto ključno, s čimer spremljamo in merimo otrokov napredek. Zadnji dve leti, v obdobju med COVID-nim zaprtjem in po njem, sem se začela intenzivno izobraževati v smeri varnega in spodbudnega učnega okolja, saj je učenčev napredek odvisen tudi od tega, kako se bo počutil, medtem ko se uči. Z združenjem formativnega spremljanja in varnega ter spodbudnega učnega okolja pa je napredek učencev še večji, saj lahko sami spremljajo svoj napredek, prav tako pa se dobro počutijo pri usvajanju nove snovi, ponavljanju in utrjevanju ter nenazadnje tudi pri preverjanju le-tega.

V spodnji raziskavi je prikazano, kakšno je bilo posameznikovo znanje usvojene celoletne snovi pri matematiki na koncu 4. razreda, nato pa je po treh mesecih premora sledilo ponovno preverjanje celoletne snovi. V tem časovnem obdobju že lahko govorimo o znanju, ki se je iz kratkoročnega spomina preselilo v dolgoročni spomin, kar pomeni, da so znanje trajno pridobili in bodo na njem lahko gradili naprej.

V razredu je 26 učencev, 13 deklic in 13 dečkov, vendar sem v raziskavo vključila le 24 učencev, saj pri dveh učencih nisem imela podatkov za primerjavo, bodisi lanskih bodisi letošnjih.

ANALIZA RAZISKAVE

V svojem članku sem primerjala usvojeno celoletno znanje pri matematiki v 4. razredu in ponovljeni test celoletnega znanja čez 3 mesece v 5. razredu. Pri časovnem razmaku treh mesecev že lahko govorimo o transferu znanja iz kratkoročnega spomina v dolgoročni.

Tako v Tabeli 1 kot tudi v Tabeli 2 so rezultati prikazani z različnimi barvami glede na odstotke, in sicer so rdeče obarvani rezultati nad 90 %, z rumeno barvo so prikazani rezultati nad 80 %, zelena označuje rezultate nad 70 %, modra nad 60 %, siva je za rezultate nad 50 %, z belo pa je prikazan rezultat pod 50 %. V Tabeli 1 so zbrani rezultati deklic, v Tabeli 2 pa rezultati dečkov.

Iz Tabele 1 je razvidno, da je zgolj ena deklica znanje ohranila na nivoju nad 90 %. Gre za deklico, ki je evidentirana kot nadarjena učenka, pri čemer ima tudi zelo dobro razvite delovne navade, kamor sodita sprotno učenje in utrjevanje ter lastno formativno spremljanje. Pri večini deklet je rezultat, ki so ga dosegle v 4. razredu približno enak tudi v 5. razredu, in sicer med 70 in 87 %. Pri 4 dekletih pa lahko opazimo, da je njihov transfer znanja iz kratkoročnega v dolgoročni spomin upadel, kar lahko pripišemu dejstvu, da ta dekleta znanja niso sprotno utrjevala, temveč so se učila zgolj za teste. Enako je razvidno tudi iz formativnega spremljanja, saj so njihovi rezultati zelo nihali, in sicer so bili rezultati formativnega spremljanja pred ocenjevanji veliko boljši kot rezultati, ko ocenjevanja ni bilo. Deklica, ki je v 5. razredu dosegla boljši rezultat, je med počitnicami vadila in ponavljala snov 4. razreda, saj z rezultatom tedaj ni bila zadovoljna.

Rezultati Tabele 1 so prikazani tudi z Grafom 1 in Grafom 2, kjer lahko grafično vidimo, kakšna so odstopanja v transferu znanja iz kratkoročnega v dolgoročni spomin pri dekletih.

V Tabeli 2 so rezultati dečkov, ki pa so opazno drugačni. Ponovno izstopa zgolj en deček, ki je znanje ohranil na nivoju nad 90 %. Gre za zelo zrelega dečka, ki je evidentiran kot nadarjen učenec, pri čemer ima tudi zelo dobro razvite delovne navade, kamor sodita sprotno učenje in utrjevanje ter lastno formativno spremljanje. Pri dečkih je, z izjemo treh oz. štirih, znanje pri transferu iz kratkoročnega v dolgoročni spomin zelo upadlo. To lahko pripisujemo nezrelosti dečkov, ki se učijo zgolj pred ocenjevanji, kar dokazujejo tudi rezultati formativnega spremljanja, ki so boljši neposredno pred ocenjevanji. Pri dečku, ki je v 5. razredu pokazal boljši rezultat znanja kot lani, so se družinske napetosti umirile, posledično pa se je umiril tudi sam. Pri pouku je bolj zbran, prav tako izkazuje večjo zainteresiranost za delo pri pouku in ne tako kot lani, ko mu je bilo vse »brez veze« in odveč. Na tem primeru lahko vidimo, kako pomembno je, da ima otrok varno in spodbudno učno okolje tako doma kot tudi v šoli. Zaskrbljujoče je znanje dečka, ki je lanskoletno znanje, ki je bilo pod 50 %, še izgubil in v dolgoročni spomin prenesel zgolj 33 % vsega znanja. Gre za nezrelega dečka, ki mu učenje ni pomembno, pri čemer ima tudi zelo slabo razvite delovne navade, kamor sodita sprotno učenje in utrjevanje ter lastno formativno spremljanje.

Rezultati Tabele 2 so prikazani tudi z Grafom 3 in Grafom 4, kjer lahko grafično vidimo, kakšna so odstopanja v transferu znanja iz kratkoročnega v dolgoročni spomin pri dečkih.

Graf 5 prikazuje vidno primerjavo v transferu znanja iz kratkoročnega spomina v dolgoročni pri deklicah in dečkih.

ZAKLJUČEK

Ugotovila sem, da je formativno spremljanje nujno potrebno za večji napredek učencev. Pri učencih, ki so upoštevali učiteljeve nasvete formativnega spremljanja,  je bil transfer znanja iz kratkoročnega v dolgoročni spomin veliko uspešnejši kot pri učencih, ki le-teh niso upoštevali. Ravno tako je ključnega pomena, kako se učenec počuti, ko izkazuje svoje znanje. Pogosteje kot je izpostavljen preverjanju, varneje in bolje se počuti pri svojem delu. Učiteljeva naloga pa je, da ga pri njegovem delu spodbuja.

Kjer so rezultati nad 70 % lahko govorimo o znanju, ki so ga učenci odlično usvojili in ga prenesli v 5. razred, kjer ga bodo lahko nadgradili. Učenci z rezultati nad 50 % bodo potrebovali nekaj časa, da snovi ponovijo in jih nadgradijo v letošnjem šolskem letu. Pri rezultatih pod 50 % pa bosta morala učenca vložiti veliko truda, da se bosta naučila osnovnega znanja, na katerem bosta lahko gradila.

Literatura:

Grah, J. et al. (2019). Spodbudno učno okolje – pot do vključujoče šole. V: Z. Kos in A. Nagode (ur.), Vključujoča šola. Ljubljana: ZRSŠ (str. 7).

Istance, D. in Dumont, H. (2013). Smernice za učna  okolja v 21. stoletju. V: S. Sentočnik (ur.), O naravi učenja. Ljubljana: ZRSŠ (str. 285–303).

Komljanc, N. (2008). Formativno spremljanje učenja. V: M. T. Škraba (ur.), Didakta ocenjevanja znanja. Ljubljana: ZRSŠ.

Marentič Požarnik, B. (2018). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

Muršič, M. (2018). Spodbujanje prosocialnega vedenja z vključujočo, varno šolo. V: Z. Rutar Ilc (ur.), Vzgoja in izobraževanje 3–4 (str. 6–8).

Wiliam, D. (2013). Vloga formativnega vrednotenja v učinkovitih učnih okoljih. V: S. Sentočnik (ur.), O naravi učenja. Ljubljana: ZRSŠ (str. 123–145). 

Tabele in grafi:

Tabela 1: Celoletno znanje pri deklicah

Tabela 2: Celoletno znanje pri fantih

Graf 1: Primerjava celoletnega znanja pri matematiki 4. in 5. razred pri deklicah

Graf 2: Primerjava celoletnega znanja pri matematiki 4. in 5. razred pri deklicah

Graf 3: Primerjava celoletnega znanja pri matematiki 4. in 5. razred pri dečkih

Graf 4: Primerjava celoletnega znanja pri matematiki 4. in 5. razred pri dečkih

Graf 5: Primerjava celoletnega znanja pri matematiki 4. in 5. razred pri deklicah in dečkih