Novice

V času, ko so digitalne naprave nepogrešljiv del vsakdanjika, se nam poraja vprašanje: kako otroke na smiseln in varen način seznaniti s tehnologijo, ki jih obdaja? Odgovor na to vprašanje sta v okviru projekta B-RIN praktično in z izjemnim pedagoškim občutkom oblikovali vzgojiteljici Tanja Medved in Ana Kržan iz Vrtca Mavrica Brežice. Njun učni scenarij z naslovom “Digitalni svet skozi otroške oči” je odličen primer, kako lahko z dobro zasnovano aktivnostjo otrokom omogočimo raziskovanje digitalnega sveta na primeren, varen in izjemno učinkovit način.

Aktivnost, namenjena triletnim otrokom, temelji na prepričanju, da je učenje najučinkovitejše, ko poteka skozi igro in neposredno izkušnjo. Otroci se namreč najboljše naučijo stvari, ki jih lahko otipajo, preizkusijo in o katerih lahko razpravljajo s svojimi vrstniki.

Dejavnost se začne z motivacijo, ki jo otrokom prinašata lutki Špela in Miha. Z njuno pomočjo otroci spoznajo, da se prek mobilnega telefona, tablice ali prenosnega računalnika lahko komunicira, in da naprave za delovanje potrebujejo električno energijo. Po kratkem pogovoru, v katerem otroci delijo lastne izkušnje z digitalnimi napravami doma, se spremenijo v prave raziskovalce. V skupinah v reklamnih časopisih iščejo in izrezujejo slike naprav, jih prepoznavajo in poimenujejo. S svojimi izdelki nato skupaj uredijo tematski kotiček, ki ga tudi poimenujejo.

Naslednji dan se igra nadaljuje z iskanjem skritih digitalnih naprav po igralnici in z raziskovanjem delujočih in nedelujočih naprav v novo ustvarjenem kotičku. Otroci z animiranjem preverjajo, kako se naprave vklopijo in izklopijo, ter ugotavljajo, zakaj nekatera ne dela. V drugi dejavnosti se kot pravi detektivi odpravijo na potep po vrtcu in na posebnih check-listah označujejo digitalne naprave, ki jih najdejo v pisarnah ali drugih prostorih.

Učni scenarij ni le dobro načrtovan, temveč tudi dokazano učinkovit. Skozi opazovanje in refleksijo sta avtorici ugotovili, da so otroci ne le z lahkoto prepoznali in poimenovali ključne digitalne naprave, ampak so tudi razvili razumevanje njihovega osnovnega delovanja – da naprava deluje le, ko je vklopljena. Otroški komentarji, kot so: “Vseč mi je bilo, da smo lahko prijeli fotoaparat… in se igrali z njim” ali “Zdaj vem, kje se prižge, ker mi je K. pokazala”, jasno kažejo na pridobljeno znanje in izražen interes.

Ključ do uspeha te dejavnosti je v njeni izkustveni naravi. Otroci niso bili pasivni poslušalci, temveč aktivni udeleženci, ki so znanje pridobivali z raziskovanjem, preizkušanjem in medsebojnim sodelovanjem. Povezovanje igre s pravimi (tudi nedelujočimi) napravami je omogočilo varno in konkretno izkušnjo. Poudarek na skupinskem delu in komunikaciji je spodbudil razvoj socialnih veščin in sposobnost reševanja problemov.

Zasnova scenarija v celoti uresničuje cilje projekta B-RIN in se brezhibno vključuje v posodobljeni Kurikulum za vrtce. Povezuje se s trajnostnim razvojem, saj spodbuja razumevanje tehnologije; krepijo se digitalne kompetence; skrbi za dobrobit otrok z omogočanjem smiselnega stika s tehnologijo; spodbuja pa tudi podjetnost z razvijanjem radovednosti in reševalnega mišljenja.

Učni scenarij “Digitalni svet skozi otroške oči” avtoric Tanje Medved in Ane Kržan je izjemen primer dobre prakse. Smiselno združuje teorijo s prakso, igro z učenjem ter vodenje s samostojnim raziskovanjem. Prikazuje, kako lahko že s triletnimi otroki na varen, izziven in zabaven način oblikujemo znanja temeljnih vsebin računalništva in informatike ter jih pripravimo na življenje v sodobni družbi.

Vrtec Mavrica Brežice – Nataša Kostrevc – Pomočnica ravnateljice