Novice

Eden od ciljev projekta Katarina je tudi preizkusiti, kateri pristopi poučevanja se obnesejo pri pouku računalništva in informatike pri oddelkih dijakov, ki s tem področjem nimajo nobenih izkušenj. Luko iz K2A smo vprašali, kje vidi izzive pri poučevanju in kakšne predloge ima za učitelje:

“Pouk računalništva bi moral potekati z računalniki, saj se z delom največ naučiš. Potekati bi moral tudi redno, kot ostali predmeti, večina dijakov namreč nima dovolj potrpljenja ali volje za sodelovanje v krožkih, če jih to ne zanima globoko.”

Ključno za razumevanje računalniških naprav je poznanje postopkov, ki jih izvajajo. V srednji šoli za tehnike računalništva to na dijake posredno prenašamo preko učenja programskih jezikov in konkretnega programiranja aplikacij. Kje pa drugi dijaki vidijo izzive pri tej dejavnosti? Na vprašanje nam odgovarja Anže iz K2A:

“Programiranje meni ni tako privlačno, da bi se poklicno poglobil v učenje tega, je pa dovolj zanimivo, da bi se mogoče še kdaj ukvarjal s tem. V osnovni šoli se tega nismo učili, in največji izziv je po mojem samo učenje novega jezika, pravil in čisto novega sistema.”

Struktura računalniških naprav je skoraj področje zase znotraj stroke računalništva in informatike. Za razliko od drugih strok ima več skupnega z elektrotehniko, kar opaža tudi 

Martin iz E3A:

“Izobraževati nas o podrobnostih računalniških komponent in njihovemu delovanju se mi ne zdi smiselno, ker se tudi na elektrotehniški srednji šoli ukvarjamo šele z osnovami elektronike. Kot splošno, o pomenu delov in strukturi računalnika, pa bi se po mojem bilo dobro učiti na vseh srednjih šolah.”