Novice

Na I. osnovni šoli Celje smo v okviru učnega scenarija Grdi raček kot popotnik – Labod raziskovalec sveta izvedli edinstveno učno dejavnost, ki je učencem 4. razreda ponudila priložnost za učenje z zgodbo, domišljijo in sodobno tehnologijo. Projekt je bil zasnovan medpredmetno in je povezoval slovenščino, naravoslovje in tehniko, družbo, likovno umetnost ter računalniško mišljenje.

Učenci so izhajali iz znane Andersenove pravljice Grdi raček in razmišljali, kaj bi se zgodilo, če bi labod, potem ko je odkril svojo pravo identiteto, odšel na potovanje po svetu. Vsaka skupina je izžrebala kartico z okoljem (npr. džungla, puščava, ocean, gorski svet, mesto, travnik ali severni pol), nato pa si je domislila, kaj bo labod v tem okolju doživel in katere učinke (zvok, luč, gibanje) bo tam sprožil.

Sledilo je načrtovanje prizorov. Učenci so narisali okolje, v katerem bo potekalo dogajanje, in na podlagi svojih idej izdelali modele iz LEGO SPIKE kompleta, tako laboda kot njegovo okolico.

Z LEGO kockami so ustvarjali makete, s pomočjo računalnika pa so laboda programirali, da se je premikal po mreži in izvajal ukaze, kot so: pojdi naprej, obrni se, predvajaj zvok, zasveti z določeno barvo, počakaj nekaj sekund.

Učenci so pri tem razvijali ključne kompetence 21. stoletja: sposobnost pripovedovanja in sestavljanja zgodbe, sodelovalno delo, reševanje problemov, osnovno računalniško razmišljanje in digitalno pismenost. Posebej pomembno je bilo razvijanje algoritmičnega razmišljanja. Učenci so oblikovali zaporedja ukazov, prepoznavali vzorce in po potrebi popravljali svoje programe.

Po končanem programiranju je vsaka skupina predstavila svojo zgodbo in programirano pot laboda. Preostali učenci so poslušali in postavljali vprašanja, s čimer smo spodbujali tudi veščine govornega nastopanja in aktivnega poslušanja.

Dejavnost je bila za učence izjemno zanimiva in motivacijska. Najbolj so jih pritegnili LEGO SPIKE modeli, ustvarjanje prizorov in programiranje gibanja. Učenci so dejali, da jim je bilo tovrstno učenje všeč, ker so bili pri delu aktivni, ustvarjalni in so lahko sodelovali z vrstniki. Želeli so si več takšnih ur in več časa za programiranje.

Takšne učne ure kažejo, kako lahko združimo tradicionalno pripovedovanje z modernimi pristopi poučevanja in tehnologijo. Učenci niso le pasivno sprejemali znanja, temveč so ga soustvarjali in ob tem razvijali veščine, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti.

Članek je nastal v okviru projekta RAČek, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod, za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.