Projekta Raček – 6. US je živo, ni živo
Učni scenarij projekta Raček z naslovom Je živo, ni živo je bil zasnovan medpodročno in je otrokom omogočil raziskovanje narave ob hkratnem razvijanju temeljnih elementov računalniškega mišljenja. Preko opazovanja, razvrščanja, načrtovanja korakov in preverjanja rešitev so otroci razvijali logično sklepanje, sposobnost reševanja problemov ter algoritmično razmišljanje.
Otroci v naravnem okolju z uporabo čutov raziskovali razliko med živimi in neživimi pojavi. Zbrane predmete so opazovali, opisovali in razvrščali v skupine, pri čemer so razvijali sposobnost prepoznavanja vzorcev, primerjanja in organiziranja podatkov. Nato so skozi algoritem razvrščanja utrjevali razumevanje značilnosti živih bitij. Ob razvrščanju slik po kriteriju živo/neživo so utemeljevali svoje odločitve, sledili dogovorjenim pravilom ter sodelovali pri izdelavi plakata »Znaki živega«. Dejavnosti so spodbujale logično mišljenje, natančno opazovanje in postopno reševanje nalog. Svoja nova spoznanja so preizkusili z robotom mTiny, kjer so načrtovali in preizkušali zaporedje ukazov za prihod do pravilnega cilja. Pri tem so razvijali algoritmično mišljenje, načrtovanje korakov, preverjanje rešitev ter odpravljanje napak. Otroci so svoje strategije tudi ubesedili in pojasnili potek reševanja problema.
Učni scenarij vključuje elemente računalniškega mišljenja:
Abstrakcija: Otroci so opazovali naravo in prepoznavali bistvene značilnosti žive in nežive narave ter se osredotočajo na ključne lastnosti.
Algoritmi: Otroci so sledili zaporedju korakov pri razvrščanju narave na živo in neživo, primerjali značilnosti ter oblikovali svoja opažanja. Pri tem so uporabljali pravila razvrščanja in preverjali pravilnost rešitev.
Dekompozicija: Otroci so naravo najprej doživljali kot celoto, nato pa jo razčlenjujejo na posamezne skupine, kot so rastline, živali in neživi dejavniki.
Evalvacija: Otroci so preverili svoje razvrstitve, primerjali opažanja in utemeljevali svoje odločitve pri raziskovanju narave.
Skozi dejavnosti so otroci na njim primeren način razvijali ključne kompetence računalniškega mišljenja: razčlenjevanje problemov, razvrščanje, prepoznavanje vzorcev, načrtovanje postopkov ter preverjanje in izboljševanje rešitev.
Zapisala: Joži Veit, Vrtec Pedenjped, Ljubljana