Novice

Na naši osnovni šoli smo po preučitvi analize stanja ugotovili, da veliko učiteljev naše šole že vpeljuje IKT v pouk. Načrtno pa smo se z digitalnimi kompetencami začeli ukvarjati s projektom Inovativna pedagogika 5.0. Pridružili so se tako učitelji predmetne kot tudi razredne stopnje.

Kako smo razvijali digitalne kompetence pri učencih? Na sestankih šolskega tima smo spoznavali posamezna področja digitalnih kompetenc. Postopoma smo jih začeli vnašati pouk in pripravljati prve odprte učne ure. Vsi učitelji, vključeni v projekt, smo se redno udeleževali izobraževanj, vezanih na digitalno tehnologijo. Na srečanjih šolskega tima smo se tudi pogovarjali o zanimivih predavanjih, ki smo jih bili deležni na Inovativnih sredah in Tednih inovativne pedagogike.

Kar nekaj izobraževanj je bilo potrebnih, da smo uzavestili, da pri tem projektu ne gre za izobraževanje učiteljev, ampak da so v središču učnega procesa učenci in njihov odnos do digitalne tehnologije ter ravnanje in ustvarjanje s pomočjo le-te.

Koordinatorica projekta je sodelovala s Časorisom pri projektu Medijska (ne)pismenost in duševno zdravje. Na njihovi konferenci je predstavila vključenost naše šole v projekt Inovativna pedagogika 5.0. Medijska pismenost je namreč ena izmed digitalnih kompetenc. Koordinatorica je pomagala tudi pri izvedbi medijske delavnice in preskusu namizne igre in aplikacije Media masters oz. mojstri za medije. Medijsko delavnico je izvedel zunanji izvajalec – Časoris.

Organizirali smo tudi tehnični dan za 8. razrede, sodelovali smo s podjetjem OpenLab, ki je izvedlo delavnice stop motion animiranja in virtualne in obogatene resničnosti. Učenci so delali po skupinah, vsaka skupina je oblikovali video – s tem smo razvijali 3. področje digitalnih kompetenc (ustvarjanje digitalnih vsebin).

Kot koristne so se izkazale medsebojne hospitacije in hospitacije ravnateljice ter predmetni aktivi, kjer smo se posvetovali, kako naj pri svojem pouku razvijamo digitalne kompetence. Medsebojne hospitacije tudi gradijo zaupanje med učitelji ter spodbujajo sodelovanje.

Po hospitacijah je učitelj deležen samorefleksije ter zavedanja, kaj je bilo dobro in kaj bi bilo bolje. Z učitelji smo tudi naredili načrt izboljšav, obenem pa je lahko učitelj, ki je uro pripravil, dodal svoja pojasnila. Le-tako smo gradili učečo se skupnost, kar je pravzaprav temelj tovrstnih projektov.

Na začetku vsakega šolskega leta je koordinatorica predstavila usmeritve projekta ter povabila nove člane. Žal se metoda predstavljanja na konferencah ni izkazala kot ustrezna, saj novih članov nismo pridobili. Verjetno bi bilo bolj primeren oseben pristop, kar bo naše vodilo v prihodnje. Dobro bi torej bilo, da bi vodstvo šole ali koordinatorica individualno govorili z določenimi učitelji in jih glede na njihove izkušnje ter prizadevnost povabili k sodelovanju.

Kakšne izzive vidimo v prihodnosti? Opazili smo, da je pomembno, da se učence z digitalno tehnologijo začne seznanjati že na razredni stopnji, saj potem učitelji na predmetni stopnji lažje postopno razvijajo digitalne kompetence. Razvijanje digitalnih kompetenc naj gre torej po vertikali: od prve triade do predmetne stopnje.

Vzorčne učne scenarije bomo uvajali tudi v prihodnje, saj je razvijanje digitalnih kompetenc eden izmed temeljnih elementov novih učnih načrtov. Primere dobrih praks bomo kot v preteklosti predstavljali na sestankih učiteljskega zbora. Nadaljevali pa bomo tudi s prakso, ki je na naši šoli že uveljavljena, to je z delavnico Učitelji učiteljem.

Največji izziv pa ostaja, kako ob natrpanem kurikulu predmeta vključiti še vsebine, vezane na DigComp 2.2. Določena področja (Informacijska in podatkovna pismenost ter Komuniciranje in sodelovanje) so se v pouk uvajala bolj ali manj že pred projektom, ostala področja manj. Najlažje je to bilo, ko smo imeli naravoslovni dan in smo lahko z raznolikimi metodami razvijali digitalne kompetence. Pokrili smo več področij, tudi predmetna področja so bila raznolika: angleščina, geografija, tehnika in tehnologija, slovenščina.

Razvoj digitalnih kompetenc je del prednostnih nalog naše šole že več desetletij. Vključevali smo se v različne projekte, pri katerih smo se seznanjali z digitalno tehnologijo in primere dobrih praks tudi delili med sodelavci. Le celovit razvoj digitalnih kompetenc po vertikali prinese dolgoročne učinke na razvoj šole ter vseh vključenih – tako učiteljev kot učencev.

Na Osnovni šoli Šenčur smo se z dokumentom Digitalna strategija zavezali, da povečamo digitalno pismenost tako pri učiteljih in učencih. Prav tako naj bi uporabljali IKT za izboljšanje učnega procesa, kar je tudi eno temeljnih prednosti Inovativne pedagogike 5.0. Verjamemo, da lahko učence pripravimo na izzive v prihodnosti le tako, da sledimo novim smernicam na področju izobraževanja. S prihodom UI je pred nami precej izzivov, s katerimi se bomo lahko soočili prav zaradi digitalnih kompetenc, ki smo jih razvijali naprej seveda pri sebi, nato pa s projektom Inovativna pedagogika 5.0 tudi pri učencih.

Maruša Robida