RAČek – Moja pustolovščina
Raziskovanje, opazovanje in igra so temeljna izhodišča učenja v zgodnjem otroštvu. Otroci skozi izkustveno učenje razvijajo logično mišljenje, zaznavanje, orientacijo in sodelovanje. V tokratni dejavnosti smo se posvetili barvi rdeči, ob tem pa na igriv način spodbujali razvrščanje, sledenje navodilom, načrtovanje poti in sodelovalno reševanje problemov. Aktivnosti so bile zasnovane tako, da otroci skozi različne izzive razvijajo matematično-logično mišljenje, orientacijo v prostoru ter bogatijo besedni zaklad.
| Naslov učnega scenarija Oblikujte kratek, privlačen naslov učnega scenarija. | MOJA PUSTOLOVŠČINA |
| Povzetek učnega scenarija Na kratko predstavite učno aktivnost. Povzetek naj bo dovolj informativen, da bralec hitro razume bistvo scenarija, a hkrati kratek in jedrnat. | Otroci skozi igro razvrščajo predmete po barvi, sledijo navodilom in načrtujejo poti. Najprej poslušajo zgodbo o žogicah in jim pomagajo najti njihov dom tako, da iz množice pobirajo le rdeče žogice. Pri tem delujejo v parih, eden usmerja, drugi pobira, kar spodbuja komunikacijo in logično razmišljanje. Nato sledi načrtovanje poti, kjer se otroci prek igre na mreži premikajo le po rdečih krogih, iščejo najboljšo pot in premagujejo ovire. V skupinah uporabljajo puščice za določanje smeri in prilagajajo strategijo glede na postavljene izzive. Na koncu razvrščajo rdeča živila in sledijo receptu po določenem zaporedju korakov. Aktivnost se zaključi z igro prepoznavanja, kjer otroci kot pametni roboti ugotavljajo, katera živila so rdeča in poimenujejo posamezno živilo. |
| Ključne besede (do 3 ključne besede) Ključne besede naj zajemajo bistvene pojme, ki opisujejo vsebino učnega scenarija. | Abstrakcija, algoritmi, razvrščanje. |
| Licenca dostopnosti in uporabe učnega scenarija | |
| VIZ | Vrtec Pedenjped, Ljubljana |
| Avtor(ji) učnega scenarija na VIZ (navedeni po abecednem vrstnem redu) | Joži Veit in Jelena Letić |
02 KONTEKST IZVEDBE IN PRIPRAVA
| Starost otrok/učencev Navedite, za katero starostno obdobje v vrtcu/razred v OŠ je aktivnost načrtovana. | 3 do 4 leta |
| Trajanje izvedbe Navedite predvideno trajanje izvedbe aktivnosti (pedagoške ure). | 3 pedagoške ure |
| Viri za oblikovanje priprave Npr. spletne strani, e-knjige in članki, zvočni posnetki, videoposnetki, interaktivni spletni viri, fizični viri (npr. monografije, učbeniki). Bodite pozorni na avtorske pravice, strokovno oziroma znanstveno ustreznost uporabljenih virov. Viri naj ne bodo starejši od 10 let. | Krajnc, R., Košir, K., & Čotar Konrad, S. (2023). Računalniško mišljenje: kaj je in zakaj bi ga sploh potrebovali?. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2023/06/02_RadovanKrajnc-idr-1.pdfLuštek, A. (2018). Zgodnje poučevanje računalništva z uporabo didaktičnih iger (Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta). Univerza v Ljubljani. https://pefprints.pef.uni-lj.si/4728/1/Anja_Lu%C5%A1tek_Magistrsko_delo.pdfMinistrstvo za šolstvo in šport. 1999. Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.Čotar Konrad S.: Razvijanje računalniškega mišljenja pri otrocih. dr. Sonja Čotar Konrad: Razvijanje računalniškega mišljenja pri otrocih |
03 NAMEN IN UČNI CILJI (OPERATIVNI)
| Namen Namen je širša opredelitev učnih ciljev in ne podrobno opisovanje aktivnosti. Opiše naj, kaj z dejavnostmi želite doseči. Poudarite glavne učne cilje, razvoj spretnosti in kompetenc. Namen naj bo splošen in naj zajame širši kontekst uporabe učnega scenarija. | Otrok se osredotoči na bistveno lastnost (rdečo barvo) in ignorira nepomembne značilnosti pri razvrščanju žogic (abstrakcija). Otrok razvršča in ureja elemente na eno lastnost. Otrok spoznava osnovne koncepte programiranja, sledi navodilom, načrtuje poti in naloge rešuje z zaporedjem dejanj (algoritmi). Otrok razvija logično mišljenje. |
| Medpodročno/medpredmetno povezovanje Navedite področja/predmete, ki jih boste v učni aktivnosti medsebojno povezali. | Matematika: Otrok razvršča predmete po barvi, razvija prostorsko orientacijo, sledi zaporedju korakov in načrtuje poti, razvija logično mišljenje. Jezik: Otrok razvija komunikacijske spretnosti s usmerjanjem vrstnikov, poimenovanje hrane. Družba: Otrok razvija socialne veščine. Narava: Otrok poimenuje različna živila. Gibanje: Razvijanje grobe in fine motorike, orientacija v prostoru. |
| Učni cilji (operativni) : Opredelite operativne učne cilje vsakega področja/predmeta, ki jih boste v aktivnosti medsebojno povezali. Zapišite, katero področje ima nosilno/poudarjeno /podporno vlogo. | Nosilno področje: matematika Otrok razvršča glede na eno lastnost. Otrok sledi zaporedju korakov. Otrok načrtuje in določi pot s pomočjo puščic. Otrok razvija sposobnost prostorske orientacije na mreži. Podporno področje: jezik Otrok širi uporablja besedišče v različnih situacijah. Otrok razvija komunikacijske spretnosti. Podporno področje gibanje: Otrok razvija strategije za premikanje po prostoru. Otrok razvija koordinacije, ravnotežja in orientacije v prostoru. Podporno področje: družba Otrok zna sodelovati v skupini in sprejemati dogovore. Otrok se uči spoštovati različne poglede in predloge vrstnikov pri načrtovanju poti. Podporno področje: umetnosti Otrok razvija občutek za barve. |
| Komponente računalniškega mišljenja Označite, katere komponente RM ste naslovili z aktivnostjo. | Abstrakcija Algoritem Prepoznavanje vzorcev Dekompozicija Evalvacija |
| Razvijanje računalniškega mišljenja Pojasnite, iz katerega dela učne aktivnosti je to razvidno. | Abstrakcija: Otrok se osredotoči na rdečo barvo elementov in ignorira manj pomembne značilnosti. S tem razvija sposobnost poenostavljanja problema in iskanja bistvenih lastnosti. Algoritemsko razmišljanje: Otroci sledijo določenemu pravilu za razvrščanje, poberejo vse rdeče. V kuharskem kotičku se osredotočijo samo na bistveno lastnost živil (rdečo barvo), ne na nepotrebne podrobnosti kot so velikost, oblika. |
04 AKTIVNOST
| Metode in oblike poučevanja ter učenja npr. projektno učenje, izkušenjsko učenje, sodelovalno učenje, drugo (navesti), delo v paru … | Sodelovalno učenje.Izkustveno učenje. Aktivno učenje.Problemsko učenje. |
| Material Potrebni didaktični pripomočki, oprema, material za izvedbo učnega scenarija | Raznobarvne žogice (rdeče, modre, rumene, zelene).Dve škatli za razvrščanje, z oznakama je rdeče, ni rdeče.Mreža (4 x 4 kvadratov) iz lepilnega traku na tleh.Barvni krogi za načrtovanje poti.Slike puščic za usmerjanje poti.Barvni stožci za ovire na poti.Raznobarvna živila (plastična).Dva zaboja za razvrščanje, z oznako je rdeče, ni rdeče.Kartice z zaporedjem dodajanja živil.Slikovne kartice z različnimi živili. |
| Koraki izvedbe aktivnosti oz. metodični postopek Natančno opredelite predvidene korake aktivnosti in za vsak korak predvidite čas. | Potek dejavnosti: 3 učne ure, ki smo jih izvedli v treh dneh. 1. URA: UVODNA ZGODBICA (10 min) V telovadnici so živele raznobarvne žogice. (Raztresemo žogice po tleh.) Bile so prijateljice in so se vsak dan skupaj igrale, skakale, se kotalile in plesale. Med njimi so bile modre, zelene, rumene in rdeče žogice (pokažemo barvo žogice in jo poimenujemo). Vsaka je imela svojo posebnost, nekatere so bile čisto majhne, druge pa velike in poskočne. Nekega jutra se je v telovadnico prikotalila radovedna rdeča žogica. Vznemirjeno je poskakovala sem ter tja in povedala rdečim žogicam, da so dobile pomembno nalogo. Vse rdeče žogice so bile navdušene. A kmalu so ugotovile, da je ena težava, bilo jih je preveč, pomešanih z drugimi žogicami. Takrat je ena od žogic dobila idejo, da bi lahko za pomoč prosile otroke, ker znajo dobro opazovati in hitro razvrščati. Tako so vse žogice prosile otroke, naj postanejo robotki in iz množice raznobarvnih žogic poberejo samo rdeče žogice ter jih prinesejo v rdečo škatlo. PRIPRAVA NA NALOGO (5 min) Otrokom povemo, da bodo danes robotki s posebno nalogo, pomagati rdečim žogicam priti do njihovega doma. Razložimo, da morajo pri tem slediti določenemu načrtu, tako kot deluje računalnik, ki opravlja naloge po določenih korakih. Otroke razdelimo v pare, en otrok (programer) usmerja pri izbiri pravilnih žogic. Drug otrok (robot) pobira žogice. GLAVNI DEL (25 min) Otroci se razdelijo v pare in začnejo z iskanjem žogic. Ko par najde žogico, preverita njeno barvo. Če je rdeča, jo robot odnese v rdečo škatlo. Če ni rdeča, jo pustita pri miru. Spodbujamo jih, da se osredotočijo na natančnost in poberejo samo rdeče žogice. Hkrati jih spodbudimo k medsebojni komunikaciji in jasnemu podajanju navodil. ZAKLJUČEJ (5 min) Ko otroci poberejo vse rdeče žogice, skupaj preverimo vsebino rdeče škatle. Preverimo ali so res samo rdeče žogice ali so se pomešale tudi druge barve. Če so bile pomešane druge barve, otroci razmislijo, kako bi lahko izboljšali svojo strategijo pri naslednjem poskusu. Otroci poberejo ostale žogice. 2. URA UVOD (10 min) Otrokom pokažem mrežo 4 x 4 kvadratov, ki je postavljena na tleh igralnice. V mrežo razporedimo kroge različnih barv, rdeče, modre, rumene in zelene (Priloga 2). Nato prinesem rdeče žogice in otrokom pojasnim, da jim bodo pomagali doseči cilj. Razložim pravila: Premikati se samo po rdečih krogih. Njihova naloga je načrtovati pot in usmerjati prijatelja, da varno prenese žogico do cilja. GLAVNI DEL – 1. del (15 min) Otroci začnejo igro, pri čemer se premikajo izključno po rdečih krogih. Če pridejo do točke, kjer ni več rdečega kroga v bližini, morajo poiskati novo pot ali se vrniti nazaj in poiskati drugačno rešitev. Otrokom omogočimo čas za iskanje različnih poti za dosego cilja. 2. del (20 min) Ko uspešno opravijo nalogo, jim pokažemo slike puščic naprej, levo in desno (Priloga 3). Pojasnimo, da bodo robotki, ki pomagajo prijatelju usmerjati žogico do cilja. Potek dejavnosti: Otroci v skupinah načrtujejo pot. Uporabljajo puščice, da določijo smer in postavijo zaporedje korakov. Druga ponovitev: Na pot postavimo ovire, barvne stožce, ki se jih morajo izogniti. 3. URA UVOD (15 min) Pogovorimo se o tem, katera rdeča živila otroci poznajo (paprika, paradižnik, jagode, grozdje, jabolka, redkev itd.) Na mizo prinesemo raznobarvna živila. Otrokom predstavim dve košari z oznakama . Ena ima rdečo oznako, vanjo gredo živila za pripravo rdečih jedi. Druga ima prečrtano rdečo barvo, vanjo gredo živila ostalih barv. Otrokom povem, da je njihova naloga razvrstiti živila rdeče barve. GLAVNI DEL (20 min) Otroci razvrščajo živila in jih razporedijo v ustrezne košare glede na barvo. Dodamo nalogo, otroci dobijo recept s koraki , ki jim morajo slediti. Najprej dodaj jabolko, nato paradižnik, dodaj rdečo papriko itd. Otroci skozi aktivnost razumejo, kako pomembno je sledenje zaporedju korakov pri reševanju naloge. ZAKLJUČEK (10 min) Otroci postanejo pametni roboti, ki morajo prepoznati rdeča živila. Njihova naloga je, da živilo poimenujejo in če je hrana rdeča, dvignejo roko. Če kdo naredi napako, skupaj ugotovimo, zakaj določeno živilo ne uvrščamo med rdeča živila. |
05 EVALVACIJA, REFLEKSIJA
| Evalvacija Opišite situacije, na podlagi katerih lahko sklepate, da so se v procesu učenja začeli realizirati zastavljeni cilji. Pri katerih elementih dejavnosti so bili otroci/učenci uspešni/delno uspešni ali neuspešni? Katere cilje so otroci/učenci dosegli in katerih mogoče ne, zakaj?Kako/na kakšen način ste preverjali doseganje ciljev? | Otroci so uspešno razvrščali žogice in živila glede na barvo, kar kaže na razumevanje koncepta razvrščanja. Pri načrtovanju poti po rdečih krogih so otroci razmišljali o svoji poti, kar kaže na razvoj logičnega mišljenja in prostorske orientacije. Pri vodenju vrstnikov po rdeči poti so jasno izražali navodila, kar kaže na napredek komunikacijskih veščin. Pri sledenju receptoma so otroci upoštevali zaporedje korakov in jih izvajali v pravilnem vrstnem redu, kar kaže na razumevanje zaporedja. Prav tako jih je večina razumela pomen sledenja sestavinam recepta. Posamezni mlajši otroci so se pri prepoznavanju rdečih živil zmotno dvignili roko pri drugi barvi živil, kar bi lahko izviralo iz predhodnega znanja o barvah. Dosego ciljev smo preverili z opazovanjem otrok pri izvedbi dejavnosti, skupnemu preverjanju končnih rezultatov in razpravi z otroki ob zaključku dejavnosti. |
| Refleksija z učečimi se Refleksija izvedbe dejavnosti skupaj z otroki/ učenci (izhodišča pogovora z učečimi se) Kaj je bilo otrokom/ učencem všeč in zakaj – zapis izjav otrok. Kaj so otroci/ učenci po njihovem mnenju spoznali, ugotovili? S kom in kako so sodelovali? Kako so se počutili, kaj so doživljali? Kaj bi spremenili?Zapišite pobude in predloge ter komentarje otrok/učencev, ki so jih dali oziroma izrazili v procesu izvedbe in evalvacije. | Pogovor z otroki: Kaj vam je bilo najbolj všeč in zakaj? » Najbolj so mi bile všeč rdeče žogice.« »Smo se igrali kot zadnjič lov na zaklad.« »Všeč mi je bila rdeča juha.« Kaj ste novega spoznali? »Da moramo dobro gledati.« » Da smo lahko roboti.« S kom in kako ste sodelovali? »S prijatelji.« »V parih, dva skupaj.« »Pa tudi vsi smo si pomagali, ko smo iskali pravo pot.« Kako ste se počutili med dejavnostjo? » Lepo.« »Zabavali smo se.« Kaj bi spremenili? »Nič.« »Da bi imeli veliko barv.« Pobude in predlogi: »Da bi imeli prave robote.« |
| Profesionalna refleksija Profesionalna refleksija načrtovanje in izvedbe: Na podlagi izvedbe ocenite ustreznost načrtovanja in izvedbe procesa učenja ter poučevanja za otroke v skupini/ učence v razredu. Kaj ocenjujete kot uspešno načrtovano, in kaj bi spremenili oziroma dopolnili? Kako ste prilagodili aktivnost glede na starost, razvojne značilnosti, (pred)znanje, kulturne in jezikovne ter druge značilnosti otrok? Zakaj je izvedba dejavnosti lahko primer dobre prakse? Kje ste imeli največ težav in katere predloge izboljšav predlagate? | Načrtovana dejavnost je bila uspešna, cilji so bili doseženi, povezali smo različna kurikularna področja. Dejavnosti so se stopnjevala od preprostega razvrščanja do načrtovanja poti in vodenja vrstnika. Zgodbica o žogicah je otroke motivirala in jih na igriv način popeljala skozi dejavnosti. To si štejemo za ustrezno izvedeno, možnost za izboljšavo pa vidim, da bi pri prepoznavanju rdečih živil lahko dodali otipno in vonjalno izkušnjo, pri čemer bi otroci spoznali živila na več ravneh. Dejavnosti so bile prilagojene predšolskim otrokom. Večina otrok je že predhodno poznala osnovne barve, med dejavnostjo so poglobili razumevanje razvrščanje in logično sklepanje zaporedja. Dejavnosti so bile vizualno podprte, kar je za predšolske otroke pomembno, predvsem za tiste, ki prihajajo iz večjezičnega okolja. Delo v parih je spodbujalo medsebojno sodelovanje, pomoč in razvijalo komunikacijo. Izvedba dejavnosti je lahko primer dobre prakse, ker je interdisciplinarna, vključuje aktivno in sodelovalno učenje. Dejavnosti se lahko prilagodijo na starost otrok. Težav pri dejavnosti nismo imeli. |