Vpliv klasične glasbe na otroke
Že plod v nosečnosti je zelo dojemljiv in občutljiv za glasbo in se ob različnih zvokih prebudi, najintenzivneje pa bi se naj razvijala med tretjim in četrtim letom starosti. Majhni otroci, ki imajo redno glasbeni pouk, kažejo večje motorične spretnosti, matematične sposobnosti in berejo bolje od tistih, ki ga nimajo.
Srednješolci, ki pojejo ali igrajo na glasbilo, na šolskih testih dosežejo veliko boljše rezultate kot tisti, ki tega ne delajo.
Odrasli, ki so kot otroci obiskovali glasbeni pouk, imajo skladnost med možganskima poloblama boljšo kot tisti, ki ga niso in imajo boljši spomin za besede.
Sem učiteljica Glasbene umetnosti, pevskega zbora, klavirja, glasbenih uric v vrtcu in imam priložnost delati z otroki od 4. do 14. leta. Moje delo je zelo raznoliko. Srečujem se z otroki, ki jih glasba res veseli in je del njihovih življenj, kot s tistimi, kjer je glasba pač sredstvo, da niso v tišini.
V vrtcu poučujem glasbene urice v skupini 4-6 let.
Ta skupina je zelo raznolika, tako starostno kot vedenjsko. Otroci so zelo živahni, koncentracije je zelo malo, oziroma je le za kratek čas. Večkrat sem jih pred začetkom naše ure poskušala umiriti za raznimi vajami, vendar nekega učinka ni bilo. Potem sem se odločila, da bom začela preizkušati, ali na njih kaj vpliva klasična glasba. Vsako našo urico smo pričeli z umirjeno klasično glasbo.
Otroci so se posedli kot po navadi, zaprli oči in roke dali na noge. Vodila sem jih skozi dihanje in jim predvajala posnetek W. A. Mozarta- Uspavanka. Otroci so glasbo poslušali z zanimanjem, postali so umirjeni. Po končanem predvajanju so mi povedali, da jim je bila glasba zelo všeč, da so postali zaspani.
Začeli smo z našim delom in prvih 15 minut je bilo z njimi delati čudovito. Sledili so mi, me poslušali. Po 15 minutah je koncentracija popustila.
Klasična glasba je na njih imela vsekakor vpliv, ampak kratkotrajen.
